Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jože Košar (1908-1982) ustanovitelj prve slovenske založbe gramofonskih plošč, marčna revolucija prispe v slovenske dežele, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa, politični konsenz študentov – a le za kratek čas
Na današnji dan leta 1848 – torej tri dni po odstopu in pobegu avstrijskega kanclerja kneza Metternicha – so v Ljubljano prišle prve novice o revoluciji na Dunaju. Zvečer so bile v mestu že demonstracije, razbili so Metternichov kip ter poškodovali ali uničili mitniške stražnice. Zaradi nepriljubljenosti je najprej zbežal in nato še odstopil župan Janez Fischer. Naslednji dan so v Ljubljani ustanovili meščansko stražo, ki naj bi skrbela za red in mir. Po dunajskem vzoru se je imenovala »narodna straža«. Ustanovili so jih še po številnih drugih krajih na Kranjskem, pozneje pa tudi v Celovcu, Beljaku in Mariboru. Stražam ni vselej uspelo preprečiti nemirov; tako je 21. in 22. marca približno tristo kmetov vdrlo na grad na Igu pri Ljubljani in ga močno poškodovalo.
Prevajalec, urednik in klasični filolog Jože Košar je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, potem pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem jetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje. V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.
Zgodovinar Bogo Grafenauer je leta 1944 doktoriral na filozofski fakulteti v Ljubljani in bil pozneje na tej fakulteti docent ter izredni in redni profesor za zgodovino Slovencev. Raziskoval je starejšo slovensko in jugoslovansko zgodovino, zlasti vprašanja Karantanije, kosezov, ustoličevanja koroških vojvod, etnogeneze, družbene strukture jugoslovanskih ljudstev, bizantologije ter kmečke upore na Slovenskem od 15. do 18. stoletja. Še posebno se je ukvarjal z narodnostnim razvojem na Koroškem v 19. in 20. stoletju; bil je tudi izvedenec za ta vprašanja v delegaciji Federativne ljudske republike Jugoslavije na mirovni konferenci v Parizu leta 1946 ter pozneje član jugoslovanske delegacije Mešane komisije za izvršitev arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. Njegova bibliografija šteje približno 450 enot, njegova znanstvena dela pa označujejo velika erudicija, analitični pristop in zgodovinsko-materialistično izhodišče pri razlagi zgodovinskega razvoja. *** Posnetek* Bogo Grafenauer je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter dopisni član Akademij znanosti in umetnosti v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Leta 1984 je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze, za svoje delo je prejel Tischlerjevo in Kidričevo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je prek noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla nujni konsenz. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov