Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jožef Straub (1712-1756) baročni kipar z izrazito monumentalno močjo, “Koledar amerikanskega Slovenca”, organizator krščanskosocialnega delavstva, notranja in zunanja vrednost denarja

Leta 1712 se je na Würtenberškem rodil baročni kipar Jožef Straub. Sprva je deloval pod Robbovim vplivom v Ljubljani, potem pa se je za zmeraj preselil v Maribor, kjer je postal eden največjih baročnih mojstrov z izrazito monumentalno močjo. Leta 1743 je za Glavni trg v Mariboru izdelal Kužno znamenje z Marijinim stebrom. Med njegova najboljša dela sodita oltarja za minoritsko cerkev na Ptuju in za cerkveni hram v Studenicah. Ustvarjal je tudi v Celju, na Ptuju, v Rogatcu in tudi na Hrvaškem. Znan je po težki, masivni poznobaročni oltarni arhitekturi, ki je po obliki rokokojska, a s tem slogom se ne ujemajo težka ornamentika in nevsakdanje, teatralične, nadnaravno velike skulpture.

Misijonar Josip Frančišek Buh se je rodil leta 1833 v Lučínah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike in tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah “Amerikanski Slovenec” je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike “Koledarja amerikanskega Slovenca” in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu imenovali del mesta Pierz v Minnesoti.

Politik Josip Gostinčar se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V številne časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan leta 1860 v Beričevem pri Ljubljani.

Ekonomist in pravnik Jože Pokorn je leta 1925 diplomiral na Visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, leta 1931 pa je v Ljubljani doktoriral iz prava. Sprva je bil odvetnik in ravnatelj Mestne hranilnice v Škofji Loki. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in prisilno izseljen, po njej pa je bil v letih od 1945 do 1948 minister za pravosodje v vladi Ljudske republike Slovenije. Pozneje se je kot redni profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani posvetil finančnim vprašanjem; ukvarjal se je zlasti z notranjo in zunanjo vrednostjo denarja. Objavil je več knjig, učbenikov, člankov in razprav, uveljavil pa je tudi osnove ekonomske terminologije. Pravnik in ekonomist Jože Pokorn se je rodil leta 1904 v Celju.