Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let od nepojmljivega zločina italijanskih fašistov pri Strunjanu, »Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje, leteči Kranjec na motociklu, glasbenik, ki je izstopal na vseh področjih delovanja
Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.
19. marca pred 100 leti so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, je vsako leto spominska slovesnost.
Motociklistični dirkač Ludvik Starič se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član motokluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, potem pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem.
Leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist Jože Privšek. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
100 let od nepojmljivega zločina italijanskih fašistov pri Strunjanu, »Zlomljeno sidro« kapitana bojne ladje, leteči Kranjec na motociklu, glasbenik, ki je izstopal na vseh področjih delovanja
Leta 1896 se je v Ljubljani rodil poznejši kapitan bojne ladje vojne mornarice Kraljevine Jugoslavije Mirko Pleiweis. Leta 1915 je končal pomorsko vojaško akademijo v Pulju in tri leta pozneje vstopil v jugoslovansko vojno mornarico. Aprila leta 1941 je kot poveljnik severnega območja pomorske obrambe v Selcah preprečil poskus ustašev, da bi v Crikvenici prevzeli oblast. Po njegovem ukazu so v naslednjih dneh uničili vojaške objekte in zveze ter potopili ladje v pristanišču Klimno. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani, vmes pa je bil interniran v Gonarsu. Po vojni se je preselil v Maribor, kjer je napisal svoje spomine. Knjiga z naslovom »Zlomljeno sidro«je izšla pri Založbi Obzorja.
19. marca pred 100 leti so italijanski fašisti pri Strunjanu z vlaka nekdanje ozkotirne železnice streljali na otroke med igro v pesku nedaleč od železniške proge. Zadeli so sedem otrok; dva, Renato Brajko in Domenico Bartole, sta umrla takoj, dva, Anton Horvatič in Mario Brajko, pa sta zaradi posledic strelnih ran vse življenje ostala invalida. Storilci za svoj okrutni zločin niso nikoli odgovarjali. Tovrstna izživljanja so bila v tistem času pogosta in streljanje z vlaka ni bilo nič posebnega, najpogosteje so ciljali okna bližnjih hiš, pogosti pa so bili tudi brutalni pretepi domačinov. Pred spomenikom otrokom, ki veljajo za prve žrtve fašizma v času, ko je ta pred stoletjem šele prihajal do vzvodov oblasti, je vsako leto spominska slovesnost.
Motociklistični dirkač Ludvik Starič se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član motokluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Pardubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, potem pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem.
Leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist Jože Privšek. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, potem pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe.
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov