Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Z Ivanom Minattijem (1924-2012) je naša impresionistična poezija dosegla enega vrhuncev, izumitelj iz Ljubljane, fizik in varnost reaktorja, vojaška vaja za samozavest pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Vsestranski tehnik in izumitelj Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je imela v obdobju največje moči v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva in nato večji del življenja prebil v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z izumiteljstvom in bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je vzpostavil tudi brezžično zvezo med nemško kolonijo Togo in Berlinom. To je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Kot producent je posnel prvi igrani film na afriških tleh, "Belo boginjo iz Wangore". Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla«, »Bolečina nedoživetega«, »Ko bom tih in dober«, »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Znan je tudi po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Fizik Gvido Pregl je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil pred devetdesetimi leti v Vuzenici.
22. marca 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo pred natanko 30. leti odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Z Ivanom Minattijem (1924-2012) je naša impresionistična poezija dosegla enega vrhuncev, izumitelj iz Ljubljane, fizik in varnost reaktorja, vojaška vaja za samozavest pred razglasitvijo slovenske samostojnosti
Vsestranski tehnik in izumitelj Anton Codelli plemeniti Fahnenfeld je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je imela v obdobju največje moči v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva in nato večji del življenja prebil v Ljubljani, kjer se je ukvarjal z izumiteljstvom in bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je vzpostavil tudi brezžično zvezo med nemško kolonijo Togo in Berlinom. To je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Kot producent je posnel prvi igrani film na afriških tleh, "Belo boginjo iz Wangore". Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
Leta 1924 se je v Slovenskih Konjicah rodil pesnik, prevajalec in urednik Ivan Minatti. Pesmi je začel pisati že v gimnaziji in jih objavljal v rokopisnem almanahu Utrinki, ki ga je izdajala skupina sošolcev, nato pa v reviji Umetnost. Sprva se je odločil za študij medicine, nato pa se je kot 20-letnik pridružil partizanom in postal celo bataljonski komisar. Po vojni je diplomiral na ljubljanski slavistiki in bil vrsto let urednik pri Mladinski knjigi. Minatti pripada prvi generaciji pesnikov, ki se je uveljavila po drugi svetovni vojni, postal je eden najpomembnejših predstavnikov obnovljenega pesniškega intimizma. Njegova prva zbirka S poti je izšla leta 1947, med najbolj znane pa sodijo še »Pa bo pomlad prišla«, »Bolečina nedoživetega«, »Ko bom tih in dober«, »Pesmi« in »Prisluškujem tišini v sebi«. Njegove zgodnje pesmi so otožne, prikazujejo tesnobo, samoto, negotovost in pesimizem, pozneje pa je začel ustvarjati pesmi o družbi in poeziji ter ljubezni in naravi.
Tako rad imam te vrbe ob vodi,
zamišljene v tiho,
nežno pravljico o njej.
Nihče ne ve, kaj šepetajo.
Samo jaz.
In se smehljam.
Je zapisal v svoji pesmi: »Odkar vem zanjo«. Znan je tudi po številnih prevodih, med drugim je prevedel delo francoskega pisatelja Antoina de Saint-Exuperyja Mali princ. Ivan Minatti je prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.
Fizik Gvido Pregl je leta 1969 doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Njegova znanstvena pot se je začela na inštitutu Jožefa Štefana, na katerem je med drugim vodil odsek za pogon reaktorja. Sprva se je posvečal predvsem varnosti reaktorja in preiskavi materialov, ki so njegovi sestavni deli, pozneje pa se je ukvarjal z njegovo obnovo in zahtevnim odvozom gorivnih elementov. Na medicinski fakulteti in fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani ter na visoki tehniški šoli v Mariboru je predaval fiziko, od leta 1985 pa na fakulteti za matematiko in fiziko radiacijsko in reaktorsko fiziko. Gvido Pregl se je rodil pred devetdesetimi leti v Vuzenici.
22. marca 1991 se je v zaostrenih razmerah zaradi napetosti med armadnim vrhom in slovensko oblastjo začela tridnevna vaja slovenske Teritorialne obrambe. Vaja »Premik« je bila sodobna vaja Teritorialne obrambe, v kateri so bile prvič preizkušene zamisli in rešitve delovanja obrambnega sistema Slovenije. Cilj je bil mobilizirati enoto v velikosti bataljona, jo oborožiti, motorizirati in jo pripraviti za premik v drugo pokrajino ter jo v tej tudi vojaško uporabiti. Kljub zaostrenim razmeram v državi se je pozivu na vajo pred natanko 30. leti odzvalo več kot 92 odstotkov vojaških obveznikov.
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Viktor Cotič, slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Stane Urek, radijska športna legenda Redni slovenski program Radia Trst *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dušan Kermavner in “Začetki slovenske socialne demokracije” Ivan Séljak Čopič – slikar, grafik in ilustrator V koprsko luko vpluje prva čezoceanska ladja Gorica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov