Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franc Kovačič (1867-1939) osrednja osebnost predvojnega znanstvenega Maribora, knjige za prvo ljubljansko javno knjižnico, organizator sokolskega gibanja, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14-tem je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine, tako pa naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903, ki je Mariboru dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. *Posnetek* Je povedal zgodovinar prof.dr. Darko Friš, ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in dekan mariborske Filozofske fakultete. Kovačič je napisal številne filozofske razprave, objavljene v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k matični domovini. Zanj velja ocena, ki jo je izrekel literarni zgodovinar Janko Glazer, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Viktor Murnik velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi ljubiteljski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe. Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 vzbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Franc Kovačič (1867-1939) osrednja osebnost predvojnega znanstvenega Maribora, knjige za prvo ljubljansko javno knjižnico, organizator sokolskega gibanja, Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečíci pri Bledu. Janez Vajkard Valvazor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celó v 11. stoletje, v 14-tem je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
Leta 1867 se je v Veržeju rodil teolog in zgodovinar Franc Kovačič. Bil je papežev hišni prelat, konzistorialni svetnik in profesor bogoslovja v Mariboru. Zavzemal se je za močnejše znanstveno delovanje, še posebno na področju raziskovanja zgodovine, tako pa naj bi na Štajerskem zavrli germanizacijo. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva, ustanovljenega leta 1903, ki je Mariboru dalo knjižnico, muzej in arhiv ter leto dni pozneje Časopis za zgodovino in narodopisje. *Posnetek* Je povedal zgodovinar prof.dr. Darko Friš, ustanovitelj in predsednik Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru in dekan mariborske Filozofske fakultete. Kovačič je napisal številne filozofske razprave, objavljene v slovenskem in tujem tisku, kot izvedenec za slovensko etnično mejo pa je leta 1919 sodeloval v jugoslovanski delegaciji na mirovni konferenci v Parizu. Prizadeval si je predvsem za to, da bi Prekmurje priključili k matični domovini. Zanj velja ocena, ki jo je izrekel literarni zgodovinar Janko Glazer, da je bil osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja.
Viktor Murnik velja za enega naših najpomembnejših telovadnih organizatorjev in piscev. Že kot gimnazijec se je leta 1892 vključil v Ljubljanski Sokol ter kmalu nastopil proti vmešavanju politike v to organizacijo in zagovarjal vsenarodno enotnost telovadbe. Leta 1896 je ustanovil prvi ljubiteljski moški vaditeljski zbor na Slovenskem, dve leti pozneje pa še ženskega. V prvem desetletju prejšnjega stoletja je pripravljal in vodil številne slovenske in južnoslovanske telovadne vrste na tekmah za svetovna in olimpijska tekmovanja ter z njimi dosegal velike uspehe. Pomembno je vplival tudi na razvoj slovenskega sokolskega gibanja med obema vojnama; njegova posebnost so bile dinamične proste vaje za javne nastope in zlete, tako imenovani telovadni plesi. Z enim takih z naslovom »V boju za svobodo« je z jugoslovansko mladinsko vrsto na vsesokolskem zletu v Pragi leta 1948 vzbudil zanimanje in priznanje svetovne telovadne javnosti. Telovadni organizator, vaditelj in pisec Viktor Murnik se je rodil leta 1874 v Ljubljani.
Zveza slovenskih organizacij je ena izmed krovnih organizacij koroških Slovencev. Ustanovljena je bila kot naslednica Demokratične fronte delovnega ljudstva. Danes je zbirna in nadstrankarska narodnopolitična organizacija koroških Slovencev z liberalno usmeritvijo. Njen prvi predsednik je bil dr. Franci Zwitter. Zveza slovenskih organizacij je bila ustanovljena pred podpisom Avstrijske državne pogodbe – 25. marca 1955.
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konrad Stefan in prvi zgodovinski pregled ljubljanskega knjižničarstva Po ugledni baletni plesalki Lidiji Wisiak poimenovana nagrada Pravnik in publicist Vlado Vodopivec - dvakrat izključen iz komunistične organizacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaž Arnič, eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev Češkoslovaškemu predsedniku častni doktorat ljubljanske univerze Pohod Goriške divizije narodnoosvobodilne vojske v Beneško Slovenijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignacij orožen, zgodovinar Celja in lavantinske škofije France Onič, pesnik in urednik kulture Slovenskega poročevalca Boštjan Hladnik - filmski režiser *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Krempl in prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Nada Kraigher – pisateljičino srečanja z indijsko kulturo Marko Kosin - prvi veleposlanik samostojne Slovenije v Italiji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Brenčič Jelen - življenje zaznamovano s pesništvom Smiljan Rozman in novele iz vsakdanjih okolij Vera Peer - 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Wolf imenovan za ljubljanskega škofa Anton Ažbe in mednarodna slikarska šola v Münchnu Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Žegar, prvi znani prevajalec iz nemščine med bukovniki Matija Čop in kulturnopolitični program za novo dobo Miha Nerat, organizator slovenskega učiteljstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Veliki koroški potres Ivan Trinko, »oče Beneških Slovencev« Prva zimska olimpijada in tekmovalci iz Kraljevine SHS *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Blaže Kocen, eden začetnikov sodobne geografije in kartografije Marja Borštnik, »prva dama slovenske literarne zgodovine« Jože Gregorc - več kot le zborovodja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Plečnik - arhitekt odličnosti Oton Župančič - s »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Stojan Pretnar - strokovnjak za gospodarsko pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjižnice 14. in 15. stoletja Franjo Baš, prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva Milan Betetto, zdravnik in hokejski navdušenec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov