Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
“Slovenski narod” – prvi slovenski dnevnik, Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem, »Ameriško-slovenska katoliška jednota«, »Kleopatra« - prva slovenska opera z veličastnimi prizori
V Beckovu na Slovaškem se je leta 1827 rodil geolog in paleontolog Dionyz Štur. V našo zgodovino se je zapisal, ker je kot ravnatelj dunajskega državnega geološkega zavoda med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije veliko kartiral tudi v naših krajih. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter preučeval geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro. Tako je blizu Motnika odkril dve novi vrsti fosilnih praproti. Dionyz Štur je izdelal še pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Slovaški geolog Dionyz Štur je diplomiral na dunajski politehniki in se izpopolnjeval na rudarski akademiji v banski Štiavnici.
V Mariboru je leta 1868 začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Prvi urednik Slovenskega naroda je bil Anton Tomšič, hkrati tudi prvi slovenski poklicni časnikar. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih. Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovanju in ohranjanju slovenske narodne zavesti. Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacij kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
Danilo Švara je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
“Slovenski narod” – prvi slovenski dnevnik, Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem, »Ameriško-slovenska katoliška jednota«, »Kleopatra« - prva slovenska opera z veličastnimi prizori
V Beckovu na Slovaškem se je leta 1827 rodil geolog in paleontolog Dionyz Štur. V našo zgodovino se je zapisal, ker je kot ravnatelj dunajskega državnega geološkega zavoda med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije veliko kartiral tudi v naših krajih. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter preučeval geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro. Tako je blizu Motnika odkril dve novi vrsti fosilnih praproti. Dionyz Štur je izdelal še pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Slovaški geolog Dionyz Štur je diplomiral na dunajski politehniki in se izpopolnjeval na rudarski akademiji v banski Štiavnici.
V Mariboru je leta 1868 začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo pred prvo svetovno vojno. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Prvi urednik Slovenskega naroda je bil Anton Tomšič, hkrati tudi prvi slovenski poklicni časnikar. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih. Slovenski narod je deloval pod geslom "Vse za narod, svobodo in napredek". Duhovščini je priznal velike zasluge, ki jih je imela na področju prebujanja narodne zavesti. Do političnih nasprotnikov liberalnega tabora je bil njegov odnos odklonilen, saj naj bi se premalo zanimali za interese slovenskega naroda.
Na pobudo slovenskih duhovnikov v Združenih državah Amerike so leta 1894 v Jolietu v ameriški zvezni državi Illinois ustanovili »Ameriško slovensko katoliško jednoto«, ki deluje še danes in je najstarejša slovenska izseljenska organizacija v Združenih državah. Je katoliško usmerjena in njeni člani so lahko le dejavni katoličani. S pobudami za graditev slovenskih cerkva, ustanavljanjem župnijskih šol, pevskih zborov in kulturnih društev je pomembno prispevala k oblikovanju in ohranjanju slovenske narodne zavesti. Med prvo svetovno vojno so se njeni člani zavzemali za združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni državi, med drugo vojno pa je bila Ameriška slovenska katoliška jednota med ustanovitelji Odbora za pomoč Jugoslaviji in Slovensko-ameriškega narodnega sveta. Zaradi ideoloških stališč je iz teh organizacij kmalu izstopila, vendar so njeni člani kot posamezniki še naprej moralno in gmotno pomagali novi Jugoslaviji.
Danilo Švara je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem konservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov