Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan Viktor Grčar (1881-1942) prvi slovenski župan Maribora, umetnik čiste kiparske forme, italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji
Pred 140-imi leti se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Kipar Zdenko Kalin je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično razumljen realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme. V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz srede prejšnjega stoletja eden izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov, “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”; ta je postal logotip RTV Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Kipar Zdenko Kalin se je rodil pred 110-imi leti v Solkanu.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe od mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila pred 80-imi leti, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
Leta 1978 je parna lokomotiva z oznako 33-110 z vožnjo iz Ljubljane do Postojne končala obdobje parne vleke na železnicah po Sloveniji oziroma v ljubljanskem železniškem vozlišču, ki je trajalo dobrih 130 let. Parna lokomotiva z oznako 33-110, ki je opravila zadnjo vožnjo, je bila izdelana leta 1943 v nemški tovarni MBA v Berlinu in so jo sprva uporabljali za vojaške prevoze na vzhodno bojišče. Nato je bila v rabi Jugoslovanskih železnic, po letu 1978 pa je pozabljena in zanemarjena obstala na stranskem tiru železniške postaje v Zalogu. Pozneje so jo temeljito obnovili in je od leta 2016 razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mokronožan Viktor Grčar (1881-1942) prvi slovenski župan Maribora, umetnik čiste kiparske forme, italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana, konec parne vleke na železnicah po Sloveniji
Pred 140-imi leti se je v Mokronogu rodil pedagog in politik Viktor Grčar. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, nato pa prostovoljec na solunski fronti. Po vojni se je preselil v Maribor in postal šolski upravitelj. Po prvih občinskih volitvah, ki so bile razpisane 26. aprila 1921 je bil kot socialist eden od štirih kandidatov za župana. Na županskih volitvah 13. junija 1921 je v navezi med socialnimi demokrati, komunisti in ob pomoči katoliške SLS postal prvi slovenski župan Maribora. Slovesna zaprisega je bila 25. julija 1921. Viktor Grčar je vplival zlasti na preusmeritev mariborske industrije, na komunalni razvoj mesta in utrditev kulturnih ustanov. Leta 1941 so ga nacisti izgnali v Srbijo. V Čačku je leto kasneje tudi umrl. V Mariboru so leta 1952 po njem poimenovali ulico.
Kipar Zdenko Kalin je študiral na akademiji v Zagrebu ter se izpopolnjeval v Franciji in Italiji. Od leta 1948 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani poučeval kiparstvo, bil pa je tudi njen rektor. V bronu, marmorju in žgani glini je ustvarjal portrete, otroške in ženske akte ter malo, javno in spomeniško plastiko. Sprva klasično razumljen realistični kiparski koncept je oblikoval v osebni slog, že zgodaj pa je sprejel pobude sodobnega kiparstva in postal predstavnik čiste kiparske forme. V tem smislu je cikel “Otroške igre” iz srede prejšnjega stoletja eden izmed vrhuncev njegovega ustvarjanja, leta 1942 pa je izdelal tudi enega najbolj znanih slovenskih kipov, “Pastirčka” oziroma “Dečka s piščalko”; ta je postal logotip RTV Slovenija. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik Zdenko Kalin je prejel več nagrad, med njimi dvakrat Prešernovo: leta 1959 za plastiko na pročelju slovenskega parlamenta in leta 1982 za življenjsko delo na področju likovnega ustvarjanja. Kipar Zdenko Kalin se je rodil pred 110-imi leti v Solkanu.
11. aprila 1941 popoldne je v Ljubljano prispel posebej sestavljeni odred italijanske fašistične vojske, ki je na gradu izobesil zastavo. Pred cerkvijo na Viču je Italijane pozdravil župan dr. Juro Adlešič in jim izročil ključe od mesta. Po kratkotrajni vojaški upravi, med katero so z razglasi predpisovali policijsko uro in pozivali prebivalstvo k izročitvi orožja in streliva, so italijanski okupatorji v Ljubljanski pokrajini uvedli civilno upravo. 3. maja so Pokrajino priključili h Kraljevini Italiji in v mestu nastanili močno vojaško posadko. Istega dne, torej 11. aprila pred 80-imi leti, so nemška letala bombardirala oddajnik Radia Ljubljana v Domžalah, samo radijsko postajo pa so zasedli Italijani.
Leta 1978 je parna lokomotiva z oznako 33-110 z vožnjo iz Ljubljane do Postojne končala obdobje parne vleke na železnicah po Sloveniji oziroma v ljubljanskem železniškem vozlišču, ki je trajalo dobrih 130 let. Parna lokomotiva z oznako 33-110, ki je opravila zadnjo vožnjo, je bila izdelana leta 1943 v nemški tovarni MBA v Berlinu in so jo sprva uporabljali za vojaške prevoze na vzhodno bojišče. Nato je bila v rabi Jugoslovanskih železnic, po letu 1978 pa je pozabljena in zanemarjena obstala na stranskem tiru železniške postaje v Zalogu. Pozneje so jo temeljito obnovili in je od leta 2016 razstavljena v Parku vojaške zgodovine v Pivki.
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov