Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Šef Gestapa Heinrich Himmler na tajnem obisku v Mariboru, skladatelj iz časa marčne revolucije, arheolog na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi, pravica do ugovora vesti – a le pogojno
Jurij Flajšman je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so številne njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Rodil se je leta 1818 v Beričevem pri Ljubljani.
Arheolog Stane Gabrovec je iz arheologije in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheološkem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelavci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918. Zelo pomembno je bilo njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstvenoraziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. *Posnetek Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil leta 1920 v Kamniku.
18. aprila pred 80 leti se je na tajnem obisku v Mariboru mudil Heinrich Himmler, šef Gestapa in komisar za utrjevanje nemštva, ki velja za enega najhujših nacističnih zločincev, bil pa je odgovoren tudi za zatiranje odporniških gibanj po Evropi, iztrebljanje Judov in s tem idejni oče rasistične in antisemitske politike. Med obiskom v Mariboru je Himmler zahteval takojšnjo in dosledno zaplembo premoženja jugoslovanske države, Rimskokatoliške cerkve in izgnancev na Štajerskem. Hkrati je podpisal smernice za izselitev tako imenovanih tujerodnih elementov iz Spodnje Štajerske. V njih je ukazano, naj vse prebivalce rasno pregledajo in politično ocenijo ter izženejo:
1. vse Nemcem sovražne ljudi, zlasti slovensko izobraženstvo;
2. vse priseljene po januarju 1914;
3. vse prebivalstvo obmejnega pasu ob Savi in Sotli;
4. vse tiste, ki se ne bi prijavili v društvo Štajerska domovinska zveza ali ki vanj ne bi bili sprejeti.
Te smernice so predstavljale podlago za načrtovano izselitev približno 30 tisoč štajerskih Slovencev – največje za preselitev predvidene etnične skupine v okupirani Evropi.
Istega dne je s samomorom v Ljubljanici, razočaran zaradi italijanske okupacije, končal svoje življenje nekdanji ljubljanski župan doktor Ivan Hribar. Že devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt.
Pred 30 leti je slovenska skupščina sprejela zakon o vojaški dolžnosti. Zakon je uveljavil tudi pravico do ugovora vesti, ki ima položaj ustavne pravice. Zgodovinski razlogi za uvrstitev pravice do ugovora vesti v Ustavo so bili grobi posegi v svobodo vesti v času nekdanje države socialistične Jugoslavije, ki so vodili tudi do večkratnih kazenskih obsodb ugovornikov vesti za isto kaznivo dejanje. Prvotna namera je sicer bila, da bi z ustavo tudi na splošno priznali pravico do ugovora vesti. Toda po temeljitem premisleku je prišla do spoznanja, da to ni tako enostavno, kajti ugovor vesti pomeni posameznikovo nasprotovanje pravnemu redu, zato takšne pravice kar na splošno ni mogoče priznati. Če bi lahko vsakdo kadar koli iz (sicer osebno utemeljenih) moralnih, filozofskih in podobnih razlogov odrekel poslušnost pravu, potem bi bilo s pravno ureditvijo kmalu konec. Tako ustavna komisija kot pozneje skupščina kot ustavodajalec sta se zato odločili, da pravico do ugovora vesti določita le pogojno. V 46. člen ustave je bilo tako zapisano, da je ugovor vesti »dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.« Prvič je bila pravica do ugovora vesti na zakonski ravni urejena leta 1991 s sprejemom Zakona o vojaški dolžnosti, ki je v drugem odstavku 2. člena določil: »Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.«
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Šef Gestapa Heinrich Himmler na tajnem obisku v Mariboru, skladatelj iz časa marčne revolucije, arheolog na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi, pravica do ugovora vesti – a le pogojno
Jurij Flajšman je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so številne njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Rodil se je leta 1818 v Beričevem pri Ljubljani.
Arheolog Stane Gabrovec je iz arheologije in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheološkem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski fakulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelavci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918. Zelo pomembno je bilo njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstvenoraziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. *Posnetek Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil leta 1920 v Kamniku.
18. aprila pred 80 leti se je na tajnem obisku v Mariboru mudil Heinrich Himmler, šef Gestapa in komisar za utrjevanje nemštva, ki velja za enega najhujših nacističnih zločincev, bil pa je odgovoren tudi za zatiranje odporniških gibanj po Evropi, iztrebljanje Judov in s tem idejni oče rasistične in antisemitske politike. Med obiskom v Mariboru je Himmler zahteval takojšnjo in dosledno zaplembo premoženja jugoslovanske države, Rimskokatoliške cerkve in izgnancev na Štajerskem. Hkrati je podpisal smernice za izselitev tako imenovanih tujerodnih elementov iz Spodnje Štajerske. V njih je ukazano, naj vse prebivalce rasno pregledajo in politično ocenijo ter izženejo:
1. vse Nemcem sovražne ljudi, zlasti slovensko izobraženstvo;
2. vse priseljene po januarju 1914;
3. vse prebivalstvo obmejnega pasu ob Savi in Sotli;
4. vse tiste, ki se ne bi prijavili v društvo Štajerska domovinska zveza ali ki vanj ne bi bili sprejeti.
Te smernice so predstavljale podlago za načrtovano izselitev približno 30 tisoč štajerskih Slovencev – največje za preselitev predvidene etnične skupine v okupirani Evropi.
Istega dne je s samomorom v Ljubljanici, razočaran zaradi italijanske okupacije, končal svoje življenje nekdanji ljubljanski župan doktor Ivan Hribar. Že devetdesetletni Hribar se je vračal s sestanka z italijansko upravo, ki mu je ravno ponudila županski položaj Ljubljane. Hribar tega ni hotel sprejeti, ker bi s tem dal delno legitimacijo italijanski okupaciji, in je raje izbral smrt.
Pred 30 leti je slovenska skupščina sprejela zakon o vojaški dolžnosti. Zakon je uveljavil tudi pravico do ugovora vesti, ki ima položaj ustavne pravice. Zgodovinski razlogi za uvrstitev pravice do ugovora vesti v Ustavo so bili grobi posegi v svobodo vesti v času nekdanje države socialistične Jugoslavije, ki so vodili tudi do večkratnih kazenskih obsodb ugovornikov vesti za isto kaznivo dejanje. Prvotna namera je sicer bila, da bi z ustavo tudi na splošno priznali pravico do ugovora vesti. Toda po temeljitem premisleku je prišla do spoznanja, da to ni tako enostavno, kajti ugovor vesti pomeni posameznikovo nasprotovanje pravnemu redu, zato takšne pravice kar na splošno ni mogoče priznati. Če bi lahko vsakdo kadar koli iz (sicer osebno utemeljenih) moralnih, filozofskih in podobnih razlogov odrekel poslušnost pravu, potem bi bilo s pravno ureditvijo kmalu konec. Tako ustavna komisija kot pozneje skupščina kot ustavodajalec sta se zato odločili, da pravico do ugovora vesti določita le pogojno. V 46. člen ustave je bilo tako zapisano, da je ugovor vesti »dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.« Prvič je bila pravica do ugovora vesti na zakonski ravni urejena leta 1991 s sprejemom Zakona o vojaški dolžnosti, ki je v drugem odstavku 2. člena določil: »Državljani imajo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih določa ta zakon.«
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov