Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Tiran (1915-1995) začetnik športnega uredništva našega radia, Slovenski tabori in narodna zavest, marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«, »Potopljeni svet«
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Odvetnik in lutkar Vittorio Podrecca je po diplomi na pravni fakulteti v Padovi kot novinar in kritik deloval v Rimu in tam leta 1913 ustanovil marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«. Prvim igram za otroke so se kmalu pridružile predstave za odrasle, večkrat varietejske s parodijami na znane estradne umetnike, z rahlo ironičnim prikazovanjem in izvirno glasbo. Gledališče je z velikim uspehom gostovalo po vsem svetu, njegova estetika pa je postala kánon in lutkarji so jo posnemali vse do konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Posredno je vplivala tudi na lutkovno ustvarjanje na Slovenskem, zlasti po drugi svetovni vojni. Vittorio Podrecca se je rodil leta 1883 v Čedadu.
Teolog, pripovednik in dramatik Stanko Cajnkar se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-Metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je vzbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet”, ki pripoveduje o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k urejanju odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
Radijski novinar Slavko Tiran velja za ustanovitelja športnega uredništva Radia Slovenija. Po njegovi zaslugi je namreč športna novica 19. marca leta 1949 postala redni sestavni del radijskih poročil. V petnajstih letih vodenja tega uredništva je Slavko Tiran postavil temelje, na katerih novi rodovi reporterjev še danes ustvarjajo športni program našega radia. **Posnetek. Novinar Slavko Tiran se je rodil leta 1915 v Ljubljani.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Slavko Tiran (1915-1995) začetnik športnega uredništva našega radia, Slovenski tabori in narodna zavest, marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«, »Potopljeni svet«
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem na Slovenskem med letoma 1868 in 1871, tako imenovano taborsko gibanje, ki so ga simbolno enačili s protiturškimi tabori, je imelo za Slovence tudi velik afirrmativen pomen. O taborih so obširno poročali domače časopisje ter številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi onkraj slovenskih nacionalnih meja, prihajali so pozdravni telegrami iz mest in društev drugih slovanskih narodov. V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali sedemnajst taborov. Prvi je bil 9. avgusta leta 1868 v Ljutomeru, četrti slovenski tabor pa so organizirali na današnji dan naslednje leto pri kraju Biljána v Goriških brdih. Tudi na tem skrajnem zahodnem robu slovenskega ozemlja je za tedanje razmere nepregledna množica navdušeno podprla zahtevo po Združeni Sloveniji in zagotovitvi vseh pravic, ki pripadajo narodnosti.
Odvetnik in lutkar Vittorio Podrecca je po diplomi na pravni fakulteti v Padovi kot novinar in kritik deloval v Rimu in tam leta 1913 ustanovil marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca«. Prvim igram za otroke so se kmalu pridružile predstave za odrasle, večkrat varietejske s parodijami na znane estradne umetnike, z rahlo ironičnim prikazovanjem in izvirno glasbo. Gledališče je z velikim uspehom gostovalo po vsem svetu, njegova estetika pa je postala kánon in lutkarji so jo posnemali vse do konca 60-ih let prejšnjega stoletja. Posredno je vplivala tudi na lutkovno ustvarjanje na Slovenskem, zlasti po drugi svetovni vojni. Vittorio Podrecca se je rodil leta 1883 v Čedadu.
Teolog, pripovednik in dramatik Stanko Cajnkar se je že zgodaj pridružil mladinskemu gibanju in naprednim socialnim smerem v krščanskih vrstah. Dolga leta je deloval v vodstvu Ciril-Metodijskega društva in bil odgovorni urednik njegovega glasila Nova pot. Že pred vojno je vzbudila pozornost njegova drama “Potopljeni svet”, ki pripoveduje o razmerju sodobnega duhovnika do cerkve in družbe. S svojo usmeritvijo in dejavnostjo je veliko prispeval k urejanju odnosov med družbo in cerkvijo po 2. svetovni vojni. Stanko Cajnkar se je rodil leta 1900 v Savcih pri Ormožu.
Radijski novinar Slavko Tiran velja za ustanovitelja športnega uredništva Radia Slovenija. Po njegovi zaslugi je namreč športna novica 19. marca leta 1949 postala redni sestavni del radijskih poročil. V petnajstih letih vodenja tega uredništva je Slavko Tiran postavil temelje, na katerih novi rodovi reporterjev še danes ustvarjajo športni program našega radia. **Posnetek. Novinar Slavko Tiran se je rodil leta 1915 v Ljubljani.
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov