Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Revija »Perspektive« in moteči Jože Pučnik, etnolog in slavist Sloveniji približal Prekmurje, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije, boji za Trst

Etnolog in slavist Vilko Novak je leta 1933 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike, nato v Budimpešti študiral etnologijo, po koncu druge svetovne vojne pa je doktoriral na ljubljanski univerzi. Nato je bil gimnazijski profesor, pozneje pa redni profesor na oddelku za etnologijo filozofske fakultete, ki ga je skoraj dve desetletji tudi vodil. Raziskoval je jezikoslovno, slovstveno in kulturnozgodovinsko problematiko Prekmurja, zasnoval in uredil več del, sestavil slovar stare knjižne prekmurščine ter prevajal iz madžarščine. V svojih delih je poskušal približati slabo znano Prekmurje preostali Sloveniji. Vilko Novak je postal zaslužni profesor ljubljanske univerze ter prejel Murkovo priznanje in srebrni častni znak Republike Slovenije. Rodil se je na leta 1909 v Beltincih.

Kostumografinja Mija Jarc velja za pionirko slovenske strokovno utemeljene kostumografije. Izobraževala se je na ženski obrtni šoli v Ljubljani in pozneje specializirala na višji strokovni šoli v Brnu in Pragi. Od leta 1946 je bila zaposlena pri Drami in SNG Opera v Ljubljani. Z ustvarjalno domišljijo in s čutom za izrazne možnosti materialov in barv je kostum oblikovala kot vidno notranje sporočilo osebnosti in hkrati kot izraz časa. Sodelovala je tudi pri nastajanju več slovenskih filmov, med njimi Vesna, Samorastniki in Na klancu. Kostumografinja Mija Jarc, ki je leta 1970 prejela nagrado Sterijevega pozorja, se je rodila pred 110. leti v Ljubljani.

Leta 1945 sta 4. armada Jugoslovanske vojske in slovenski 9. korpus začela zadnjo vojaško operacijo na Primorskem. Začelo se je osvobajanje Trsta. Operacija je bila končana 3. maja. Dan prej so v Trst prodrle tudi britanske enote. Odnose med Jugoslavijo in zahodnimi zavezniki so že takrat začela zaostrovati nasprotja glede upravljanja Julijske krajine, vendar so se dogovorili, da bo tamkajšnja začasna uprava v rokah jugoslovanske vlade. Že 12. junija pa je bilo to, tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje, na podlagi beograjskega sporazuma razdeljeno na cono A pod zavezniško upravo in cono B pod jugoslovansko. Leta 1954 so cono A dodelili Italiji, cono B pa Jugoslaviji.

28. aprila 1964 je Izvršni komite Centralnega komiteja slovenskih komunistov sprejel sklep o ukinitvi revije Perspektive, do katere je bila oblast v prvih treh letih izhajanja še zelo strpna. Najspornejši so bili članki Jožeta Pučnika, čigar kritičnost je dosegla vrh v zapisu z naslovom O dilemah našega kmetijstva, v katerem je novembra 1963 napadel kmetijsko politiko, ki je zaradi ideološke slepote skoraj uničila slovenskega kmeta. Povojni režim ni bil naklonjen kritičnosti mladih intelektualcev, ki so si upali podvomiti o njegovi vodilni vlogi. Že Mladinsko revijo, ki je izhajala od leta 1946, so ideologi v zadnjih letih izhajanja močno kritizirali. Leta 1951 jo je nadomestila revija Beseda, ki so jo hoteli prvič ukiniti že februarja naslednjega leta, poleg nje pa je izhajalo še nekaj kritičnih literarnih revij. Leta 1954 so partijski ideologi dosegli ukinitev mariborske revije Svit, po sklepu ideološke komisije in komisije za tisk Socialistične zveze delovnih ljudi pa je marca 1956 nehala izhajati koprska revija Bori, aprila naslednje leto pa so ukinili tudi revijo Beseda. Perspektive in intelektualno vrenje okoli njih je poleg tega, da je pomenilo svež intelektualni preboj, ki ga partijska inteligenca ni premogla – pomembno vplivalo na demokratizacijo razmer v Sloveniji, saj je z odzivom javnosti v slovensko politično življenje vpeljalo nov dejavnik – civilno družbo, kar se je na Slovenskem zgodilo prvič po drugi svetovni vojni.