Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Janez Milčinski (1913-1993) izvedenec za sodno medicino, bolnišnica v Šempetru pri Gorici, o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, italijanski kralj /začasno/ bogatejši za slovensko ozemlje
Zdravnik Franc Marušič je medicino študiral v Ljubljani, Pragi in Gradcu. Delal je v zdravstvenih ustanovah v več krajih na Goriškem, med vojno pa je vodil ilegalni ambulanti v Ozeljanu in Šempásu. Po vojni je ustanovil in do leta 1965 vodil okrožni higienski zavod v Novi Gorici. Bil je organizator zdravstva na Primorskem. Ukvarjal se je predvsem s preventivo. Franc Marušič je med drugim pripravil elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici, bil pa je tudi znan filatelist. Rodil pred 120 leti v Solkanu.
Zdravnik, specialist za sodno medicino in pravnik Janez Milčinski je užival izjemen ugled doma in na tujem. Med narodnoosvobodilnim bojem je deloval kot kirurg in organizator zdravstvene službe, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dvakrat je bil njen dekan. V letih od 1973 do 1976 je bil rektor ljubljanske univerze, pozneje pa predstojnik Inštituta za sodno medicino. Šestnajst let je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Profesor Janez Milčinski je znanstveno in strokovno deloval tudi na področju medicinskega prava, prometne varnosti, splošne medicinske morfologije, medicinske etike ter deontologije. Svetovni ugled si je pridobil s posredovanjem v katastrofah z veliko žrtvami, kot so bili potresi, poplave ter železniške in letalske nesreče. O tem je napisal več kot 200 člankov in štiri knjige. **Posnetek** Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja priznanja, leta 1998 pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtno podelilo svoje najvišje priznanje “za vse, kar je storil za mir, človeštvo in v dobro ljudi”. Profesor Janez Milčinski se je rodil leta 1913 v Ljubljani.
Pisatelj in urednik Ivo Zorman je leta 1950 diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Najprej je delal v prosveti, v letih od 1965 do 1977 pa je bil urednik pri založbi Borec. Uveljavil se je kot pisec novel in romanov za odrasle in mladino, zlasti z vojno tematiko in družinskimi romani. Njegovo najobsežnejše delo je družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, njegovi vlogi med drugo svetovno vojno, o spremembah po njej in iskanju nove podobe meščanstva v sodobnem svetu. Med Zormanova najuspešnejša dela sodijo romani Čez dvajset let bo vse drugače, Draga moja Iza, Stric Benjamin, Vonj po jeseni, Kdo bo meni prižigal sveče, Leto herojev in Kajnov rod, za njegovo najuspešnejše besedilo pa velja mladinska povest V sedemnajstem, ki je doživela več ponatisov. Pisal je tudi radijske igre. Leta 1969 je prejel Levstikovo nagrado. Ivo Zorman se je rodil leta 1926 v kraju Gora pri Komêndi.
3. maja pred 80 leti sta bili z ukazom italijanskega kralja Viktorija Emanuela drugega Ljubljana in Ljubljanska pokrajina priključeni kraljevini Italiji. Prebivalstvu so bili s statutom zagotovljeni etnična in kulturna avtonomija, sodelovanje pri upravi, dvojezičnost, moški pa so bili oproščeni vojaške obveznosti. Italijanski načrti o postopni asimilaciji domačega prebivalstva so spodleteli, saj so podcenjevali moč slovenske kulture. To je moral priznati tudi duče Mussolini; tako je med obiskom v Gorici poleti 1942 med drugim dejal: "Sprašujemo se, ali je bila naša politika modra. Lahko samo rečemo, da je bila naivna."
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Janez Milčinski (1913-1993) izvedenec za sodno medicino, bolnišnica v Šempetru pri Gorici, o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, italijanski kralj /začasno/ bogatejši za slovensko ozemlje
Zdravnik Franc Marušič je medicino študiral v Ljubljani, Pragi in Gradcu. Delal je v zdravstvenih ustanovah v več krajih na Goriškem, med vojno pa je vodil ilegalni ambulanti v Ozeljanu in Šempásu. Po vojni je ustanovil in do leta 1965 vodil okrožni higienski zavod v Novi Gorici. Bil je organizator zdravstva na Primorskem. Ukvarjal se je predvsem s preventivo. Franc Marušič je med drugim pripravil elaborat za zidavo bolnišnice v Šempetru pri Gorici, bil pa je tudi znan filatelist. Rodil pred 120 leti v Solkanu.
Zdravnik, specialist za sodno medicino in pravnik Janez Milčinski je užival izjemen ugled doma in na tujem. Med narodnoosvobodilnim bojem je deloval kot kirurg in organizator zdravstvene službe, po vojni pa je sodeloval pri ustanavljanju popolne medicinske fakultete v Ljubljani. Dvakrat je bil njen dekan. V letih od 1973 do 1976 je bil rektor ljubljanske univerze, pozneje pa predstojnik Inštituta za sodno medicino. Šestnajst let je bil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Profesor Janez Milčinski je znanstveno in strokovno deloval tudi na področju medicinskega prava, prometne varnosti, splošne medicinske morfologije, medicinske etike ter deontologije. Svetovni ugled si je pridobil s posredovanjem v katastrofah z veliko žrtvami, kot so bili potresi, poplave ter železniške in letalske nesreče. O tem je napisal več kot 200 člankov in štiri knjige. **Posnetek** Za svoje delo je prejel številna visoka domača in tuja priznanja, leta 1998 pa mu je Mednarodno združenje humanistov posmrtno podelilo svoje najvišje priznanje “za vse, kar je storil za mir, človeštvo in v dobro ljudi”. Profesor Janez Milčinski se je rodil leta 1913 v Ljubljani.
Pisatelj in urednik Ivo Zorman je leta 1950 diplomiral na višji pedagoški šoli v Ljubljani. Najprej je delal v prosveti, v letih od 1965 do 1977 pa je bil urednik pri založbi Borec. Uveljavil se je kot pisec novel in romanov za odrasle in mladino, zlasti z vojno tematiko in družinskimi romani. Njegovo najobsežnejše delo je družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju, njegovi vlogi med drugo svetovno vojno, o spremembah po njej in iskanju nove podobe meščanstva v sodobnem svetu. Med Zormanova najuspešnejša dela sodijo romani Čez dvajset let bo vse drugače, Draga moja Iza, Stric Benjamin, Vonj po jeseni, Kdo bo meni prižigal sveče, Leto herojev in Kajnov rod, za njegovo najuspešnejše besedilo pa velja mladinska povest V sedemnajstem, ki je doživela več ponatisov. Pisal je tudi radijske igre. Leta 1969 je prejel Levstikovo nagrado. Ivo Zorman se je rodil leta 1926 v kraju Gora pri Komêndi.
3. maja pred 80 leti sta bili z ukazom italijanskega kralja Viktorija Emanuela drugega Ljubljana in Ljubljanska pokrajina priključeni kraljevini Italiji. Prebivalstvu so bili s statutom zagotovljeni etnična in kulturna avtonomija, sodelovanje pri upravi, dvojezičnost, moški pa so bili oproščeni vojaške obveznosti. Italijanski načrti o postopni asimilaciji domačega prebivalstva so spodleteli, saj so podcenjevali moč slovenske kulture. To je moral priznati tudi duče Mussolini; tako je med obiskom v Gorici poleti 1942 med drugim dejal: "Sprašujemo se, ali je bila naša politika modra. Lahko samo rečemo, da je bila naivna."
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov