Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rojstna hiša Franceta Prešerna leta 1939 postane kulturni spomenik, vodilna slovenska politična osebnost poznega 19. stoletja na Goriškem, uredba o uvedbi delavskih zbornic, avtor prvega domačega elektronskega mikroskopa

Goriški odvetnik Josip Tonkli je veljal v osemdesetih letih 19. stoletja za vodilno slovensko politično osebnost na Goriškem. Prizadeval si je za rabo slovenščine v javnosti in postavil temelje slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem ter slovenskemu zasebnemu šolstvu. Na Dunaju je doktoriral iz prava in nato delal kot odvetnik v Kanalu in Gorici. Josip Tonkli je bil med pobudniki za ustanovitev čitalnice v Gorici, bil je tudi predsednik Soče, prvega slovenskega političnega društva na Goriškem. Predsedoval je staroslovenskemu političnemu društvu Gorice, v obdobju narodne sloge pa je vodil društvo Sloga. Izvoljen je bil v goriški deželni zbor in kar dvakrat v avstrijski državni zbor. Odvetnik Josip Tonkli se je rodil leta 1834 v Breginju.

Pred 100 leti je bila z uredbo o uvedbi delavskih zbornic ustanovljena Delavska zbornica za Slovenijo, s sedežem v Ljubljani. Uredba, sprejeta na predlog takratnega ministra za socialno politiko dr. Vekoslava Kukovca, je določala ustanavljanje in delovanje delavskih zbornic v vseh pokrajinah kraljevine, razen na ozemlju nekdanje kraljevine Srbije, kjer je ostal v veljavi Srbski obrtni zakon iz leta 1910. Tako so bila kot interesna predstavništva delavcev in nameščencev ustanovljene delavske zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu. Naloga teh zbornic je bila, da na svojem območju varujejo njihove gospodarske, socialne in kulturne koristi. Organizirane so bile na načelu samostojnih samoupravnih ustanov s svojim statutom. Nadziralo jih je ministrstvo za socialno politiko.

Strokovnjak za elektroniko in aerodinamiko Aleš Strojnik je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgeu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ki ga je pozneje izpopolnjeval in z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu. Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu. Izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik, ki je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj pa tudi Prešernovo nagrado, se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.

Rojstna hiša pesnika Franceta Prešerna v Vrbi na Gorenjskem velja za prvi zavarovani slovenski kulturni spomenik. Hišo so odkupili in uredili v spominski muzej na pobudo Prešernovega sorodnika, duhovnika in pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Večino potrebnega denarja – nekaj več kot 250 tisoč tedanjih dinarjev – so zbrali kar med šolsko mladino. S tem v zvezi se Finžgar kot blagajnik še po desetih letih ni mogel znebiti grenkega priokusa, saj je v koledarju Mohorjeve družbe za leto 1949 zapisal:

»Ko bi bili imeli med tedaj mnogimi res bogatimi Slovenci, posebno iz meščanskih slojev, vsaj nekaj zares zavednih in požrtvovalnih narodnjakov, bi bili ti kaj lahko zmogli 250.000 dinarjev, potrebnih za novo stavbo. Žal, da bogati za to niso imeli dovolj smisla.«

Odkupljena hiša je bila v dobrem letu spremenjena v muzej, ki ne prikazuje samo pesnika, ampak tudi druge značilnosti njegove dobe. 21. maja 1939 so muzej s posebno slovesnostjo izročili slovenskemu narodu in hiša je tako postala prvi slovenski zavarovani kulturni spomenik in spomenik ljudske umetnosti, s prvinami pozne gotike, baroka in kmečkega klasicizma. Slovesnost je potekala v deževnem vremenu, slavnostni govornik je bil pesnik Oton Župančič, neposredno pa jo je prenašal tudi Radio Ljubljana.