Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

23. maj

23.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pekrski dogodki pred tridesetimi leti – uvod v desetletje vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije, oblikovalec ljudske komike, Italija napoti čete k Soči, dama slovenske zabavne glasbe

Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in pred 100 leti postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.

Po pristopu k silam antante sta 2. in 3. italijanska armada opolnoči med 23. in 24. majem 1915 prekoračili italijansko-avstrijsko mejo in se podali proti Soči. Italija je tako odvrgla plašč nevtralnosti in po napovedi vojne Avstro-Ogrski odprla šeststo kilometrov dolgo jugozahodno fronto. V boj je potegnila tudi devetdeset kilometrov območja ob reki Soči. Tako se je začela 29-mesečna morija, ki je do preboja pri Kobaridu v 12. soških ofenzivah terjala smrt več kot milijon vojakov na obeh vojskujočih se straneh. S posebnim pogumom in odločnostjo so se borili slovenski vojaki, saj so vedeli, da Italija računa na čim večji kos našega narodnega ozemlja.

Legenda naše vokalne zabavne glasbe Marjana Deržaj se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Posnetek*** Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!« Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Posnetek*** Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila pred 85. leti v Ljubljani.

23. maja pred 30 leti so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru
. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Kot se spominja Ernest Anželj, tedaj inštruktor učnega centra v Pekrah, danes brigadir Slovenske vojske je grozil neposreden spopad v katerem pa bi bili branilci v zelo slabem položaju. Posnetek*** Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. Aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, mestne oblasti pa so skoraj vsem vojaškim objektom v mestu izključile telefonsko povezavo in dobavo električne energije.


Na današnji dan

6260 epizod

Na današnji dan

6260 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

23. maj

23.05.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pekrski dogodki pred tridesetimi leti – uvod v desetletje vojn na ozemlju nekdanje Jugoslavije, oblikovalec ljudske komike, Italija napoti čete k Soči, dama slovenske zabavne glasbe

Gledališki igralec, režiser in dramatik Fran Lipah je bil med študijem prava na Dunaju med ustanovitelji Preporoda, političnega mesečnika levo usmerjene liberalne projugoslovanske mladine. Med prvo svetovno vojno je bil vpoklican, ob koncu pa se je udeležil bojev za severno mejo. Po vojni je končal še študij na dunajski akademiji za glasbo in gledališko umetnost in pred 100 leti postal član ljubljanske Drame. Kot igralec je bil odličen oblikovalec ljudske komike, Shakespearovih in Cankarjevih likov ter razumnikov iz ruske dramatike, kot gledališki režiser pa se je najbolj posvetil upodabljanju slovenskih dramskih del. Fran Lipah se je rodil leta 1892 v Dobrunjah pri Ljubljani.

Po pristopu k silam antante sta 2. in 3. italijanska armada opolnoči med 23. in 24. majem 1915 prekoračili italijansko-avstrijsko mejo in se podali proti Soči. Italija je tako odvrgla plašč nevtralnosti in po napovedi vojne Avstro-Ogrski odprla šeststo kilometrov dolgo jugozahodno fronto. V boj je potegnila tudi devetdeset kilometrov območja ob reki Soči. Tako se je začela 29-mesečna morija, ki je do preboja pri Kobaridu v 12. soških ofenzivah terjala smrt več kot milijon vojakov na obeh vojskujočih se straneh. S posebnim pogumom in odločnostjo so se borili slovenski vojaki, saj so vedeli, da Italija računa na čim večji kos našega narodnega ozemlja.

Legenda naše vokalne zabavne glasbe Marjana Deržaj se je že v otroštvu začela učiti violončelo, z dvanajstimi leti pa je prvič zaigrala in zapela v Gobčevi spevoigri »Kresniček«. Posnetek*** Od takrat je bila velika ljubiteljica opere. Na ljubljanskem radiu je prvič nastopila leta 1949 v oddaji »Pokaži, kaj znaš!« Leta 1964 je na festivalu na Bledu zmagala s »Poletno nočjo« in ta pesem skladatelja Mojmirja Sepeta in pesnice Elze Budau med najširšim poslušalstvom velja za najlepšo slovensko popevko. Posnetek*** Za Radio Slovenija je posnela približno 450 skladb, za Televizijo Slovenija veliko zabavnih oddaj, pesmi v njeni izvedbi pa so izšle na številnih nosilcih zvoka. Leta 1996 je dobila »viktorja«, odličje za življenjsko delo. Marjana Deržaj se je rodila pred 85. leti v Ljubljani.

23. maja pred 30 leti so enote mariborske garnizíje Jugoslovanske ljudske armade obkolile 710. učni center Teritorialne obrambe v Pekrah pri Mariboru
. Pripadniki teritorialne obrambe so v bližini centra pred tem zajeli dva armadna izvidnika in ju po zaslišanju izpustili. Armadna skupina, ki je obkolila učni center, v katerem je služila vojaški rok prva generacija slovenskih vojakov, je zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika. Incident je bil uresničenje generalštabnega sklepa o tem, da bo Jugoslovanska armada sama prišla po nabornike, če napotitve v njene vrste ne bodo zagotovile slovenske oblasti. Kot se spominja Ernest Anželj, tedaj inštruktor učnega centra v Pekrah, danes brigadir Slovenske vojske je grozil neposreden spopad v katerem pa bi bili branilci v zelo slabem položaju. Posnetek*** Med večernim nadaljevanjem pogajanj so armadni specialci aretirali poveljnika Teritorialne obrambe vzhodnoštajerske pokrajine Vladimirja Miloševića in njegovega sodelavca Milka Ozmeca. Aretacija je med Mariborčani vzbudila veliko ogorčenje, zato so v bližini učnega centra z živim zidom preprečili premike jugoslovanske armade, mestne oblasti pa so skoraj vsem vojaškim objektom v mestu izključile telefonsko povezavo in dobavo električne energije.


31.05.2024

4. junij - katastrofalne poplave na Celjskem (1954)

45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


31.05.2024

3. junij - kdo so bili »meksikajnarji« ? (1864)

Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

2. junij - Vladimir Kos in prva slovenska knjiga, izdana na Japonskem (1924)

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

1. junij - Ivan Vurnik, dosledni zagovornik funkcionalne arhitekture (1884)

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

31. maj - Erazem Gorše in Slovenski narodni muzej v Clevelandu (1894)

Železniška povezava Primorske z Gorenjsko Ena najopaznejših opernih poustvaritev pri nas Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

30. maj - tromejnik med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko (1924)

Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

29. maj - šest dni Murske republike (1919)

Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

28. maj - Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko (1903)

Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


25.05.2024

27. maj - igralec Janez Škof, mojster odrskega razvedrila (1924)

Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

26.maj - Vanek Šiftar, pionir preučevanja romske skupnosti v Prekmurju (1919)

Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

25.maj - Janez Polda, začetnik modernega sloga smučarskih skokov (1924)

Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

24.maj - 75 let Radia Koper in Radia Capodistria (1949)

Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

23.maj - Vladimir Šubic, arhitekt, ki je Ljubljani določil novo višinsko determinanto (1894)

Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

22.maj - Slovenija 176. članica Organizacije združenih narodov (1992)

Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

21.maj - tretja Slovenska popevka in »Poletna noč« (1964)

Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


19.05.2024

20.maj - Anton Janša – čebelarski učitelj ( 1734)

Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

19. maj - dr. Ljubo Bavcon in ukinitev smrtne kazni pri nas (1924)

Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

18. maj - »Papež 'ma vas rad« (1996)

Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

17. maj - Brižinski spomeniki v Ljubljani (2004)

Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.05.2024

16. maj - Vladaričin ukaz o pridelovanju krompirja (1767)

Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 8 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov