Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

60 let Odloka o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park, življenje mostiščarjev - ujeto v trilogijo, obnova Slovenske legije, pol stoletja od študentske zasedbe Filozofske fakultete v Ljubljani

Pripovednik in dramatik Janez Jalen je slovenskim bralcem še najbolj znan po trilogiji “Bobri”, ki je izšla leta 1943. V njej opisuje življenje mostiščarjev na Ljubljanskem barju. Podobo prvobitne narave in plemenske družbe je povezal z mitom o argonavtih in z njihovo potjo prek naših krajev do Jadranskega morja. Sicer je Janez Jalen pisal tako imenovano popularno prozo domačijskega tipa. Priljubljene so njegove povesti Ovčar Marko, Cvetkóva Cilka in Trop brez zvoncev. Tudi kot dramatik je obravnaval kmečko življenje, še posebno v trilogiji ljudskih iger Dom, Srenja in Bratje. Napisal je tudi scenarij za prvi slovenski igrani film Triglavske strmine režiserja Metoda Badjure. Jalen je pri svojem pisanju sledil tradiciji poetičnega realizma 19. stoletja. Po poklicu je bil duhovnik, tako kot njegov véliki vzornik Fran Saleški Finžgar. Pripovednik in dramatik Janez Jalen se je rodil pred 130 leti na Ródinah pri Jesenicah.

26. maja pred 80 leti je bila v Ljubljani pod vodstvom doktorja Marka Natlačena seja eksekutive Slovenske ljudske stranke, na kateri so sklenili obnoviti Slovensko legijo, ki jo je pred poldrugim mesecem ustanovil Narodni svet. Slovenska legija naj bi tajno zbirala in organizirala privržence stranke – za nastop proti okupatorju –, ko bo za to ugoden trenutek. Po vedno močnejšem uveljavljenju Osvobodilne fronte pa se je Slovenska legija, ki je nekaj mesecev po ustanovitvi štela približno 5.000 članov, začela obveščevalno in propagandno bojevati zoper njo. Legija ni bila akcijsko usmerjena, zato je bila za mnoge mlade tistega časa nezanimiva – protiokupatorske akcije željno mladino je uspešneje pritegnila Osvobodilna fronta.

Ime Triglavski narodni park je bilo prvič uporabljeno 30. maja 1926, ko je profesor Fran Jesenko, zagovornik ustanovitve parka v dolini Triglavskih jezer, v dnevniku Jutro prvi uporabil to ime. Sicer pa je seizmolog Albin Belar že leta 1908 podal pobudo za zavarovanje tega območja. Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu v Ljubljani je leta 1920 Pokrajinski vladi za Slovenijo predložil znamenito Spomenico, katere zahteva je bila ustanovitev varstvenih parkov po zgledu drugih držav. Alpski varstveni park je bil leta 1924 po zaslugi Odseka za varstvo prirode ter prirodnih znamenitosti in Slovenskega planinskega društva tudi ustanovljen. Po izteku 20-letne pogodbe so ponovno ustanovitev parka ovirali predvsem pašniški interesi in nedorečenost v zvezi s pristojnostjo razglašanja parka. Ljudska skupščina Ljudske Republike Slovenije je na današnji dan pred 60 leti sprejela Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park z imenom Triglavski narodni park, ki je obsegal 2 tisoč hektarov. Razširitev zavarovanega območja je bila sprejeta 27. maja 1981 z Zakonom o Triglavskem narodnem parku. Ta se je razširil na skoraj 84 tisoč hektarov oziroma dobrih 838 kvadratnih kilometrov oziroma na 4 odstotke površine Republike Slovenije.

Leto 1971 je bilo v Sloveniji leto študentskih nemirov. Njihova najpomembnejša akcija je bila zasedba filozofske fakultete, ki se je začela na današnji dan pred 50 leti in končala 2. junija. Povod je bilo politično šikaniranje politično angažiranih študentov. **Posnetek** Je povedal dr. Darko Štrajn, tedaj eden od udeležencev zasedbe fakultete. Akcija je potekala v širšem okviru naraščajočega nacionalizma in zaostrovanja nacionalnih odnosov v federaciji ter gospodarske krize in večanja socialnih razlik. Študenti so med zasedbo živeli na fakulteti. Med njihovimi zahtevami so najbolj izstopale tiste po večji vlogi študentov v okviru univerze. V naslednjem študijskem letu se je študijsko gibanje razcepilo na pretežno levo radikalne struje, ki se niso dolgo obdržale. Od leta 1973 je bilo le še nekaj manj pomembnih študentskih nastopov. Ko je Skupnost študentov, ki je po protestih 1968 nastala iz Zveze študentov, vstopila v Zvezo socialistične mladine Slovenije, se je gibanje institucionalno povsem preobrazilo.