Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Dr. Lojze Hrček (1916-2003) in preučevanje vinske trte, začetki kemijskega inženirstva na Slovenskem, od nočnega bara hotela do glasbenega uredništva na radiu, predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov
Roman Modic je leta 1956 na tehniški fakulteti v Ljubljani doktoriral iz kemijskih znanosti. Najprej se je zaposlil v farmacevtskem obratu Salus v Mengšu, poznejšem Leku, in vpeljal proizvodnjo več novih farmacevtskih izdelkov, pozneje pa je bil med drugim direktor Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani. Od leta 1952 je predaval na fakulteti za kemijo Tehniške visoke šole, na Fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, bil redni profesor za kemijsko tehnologijo in kemijsko inženirstvo na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter v letih od 1967 do 1970 rektor ljubljanske univerze. Bil je začetnik znanstveno utemeljenega kemijskega inženirstva na Slovenskem in mednarodno uveljavljene šole kemijskih inženirjev. Leta 1983 je prejel Kidričevo nagrado za življenjsko delo, postal pa je tudi zaslužni profesor ljubljanske univerze. Roman Modic se je rodil na današnji dan pred 110 leti v Ljubljani.
Leta 1916 se je v Pristavi pri Mestinju rodil poznejši vinogradniški strokovnjak in univerzitetni učitelj Lojze Hrček. Po gimnaziji v Celju je tik pred drugo svetovno vojno končal študij agronomije v Beogradu, bil izgnanec v Srbiji, po vojni pa vodja kmetijskega posestva v Svečini in pozneje ravnatelj kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Bil je direktor Kmetijskega inštituta Slovenije ter od leta 1960 predavatelj vinogradništva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Znanstveno se je poleg pedagoškega dela posvečal preučevanju sort vinske trte, klonski selekciji, prehrani vinske trte in tehniki vinogradništva. Eden največjih projektov njegove strokovne in znanstvene kariere je bil ameriško-jugoslovanski projekt, proučevanja viroz vinske trte. Kot strokovnjak si je prizadeval tudi za strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku, zato je v okviru kmetijskega terminološkega slovarja pripravil slovar vinogradniškega izrazoslovja.
Slovensko-hrvaški pevec zabavne glasbe Nino Robić je glasbeno kariero začel leta 1956 v nočnem baru ljubljanskega hotela Slon. Šest let pozneje je sodeloval na prvem festivalu Slovenske popevke leta 1962 na Bledu in tistega leta zapel štiri skladbe, v alternaciji, kot je bilo na popevkarskih festivalih v tistih časih v navadi. Zvezde padajo v noč sta napisala brata Avsenik, besedilo je dodal Ciril Zlobec, poleg Nina Robića je skladbo zapela tudi Marjana Deržaj. Pojdi spet na Bled je napisal Franc Podjed, ob Robiću je skladbo pela tudi Majda Sepe, ki je istega leta v alternativni verziji z njim zapela tudi zimzeleno Zemlja pleše na besedilo Gregorja Strniše in glasbo Mojmirja Sepeta. **Posnetek** Leta 1962 je postal eden od glasbenih urednikov Radia Ljubljana, kar je ostal do upokojitve sredi devetdesetih let. V glasbenem arhivu je zapustil preibližno 330 posnetkov. Nino Robić se je pred 90 leti rodil v kraju Garešnica pri Bjelovarju na Hrvaškem.
Arheologinja Iva Mikl Curk je sodila k prvi povojni generaciji arheologov, ki so študij dokončali na novoustanovljenem Arheološkem oddelku ljubljanske univerze. Med drugim je izkopavala v Dolgi vasi pri Lendavi, na Ptuju in v njegovi okolici, v Forminu, pri Tepanju, Zalogu pri Ljubljani in prva v Sloveniji vključila sodobne geofizikalne raziskave ob izkopavanjih na Vrhniki. Izvedla je topografijo v Halozah in na Ptuju ter napisala veliko prispevkov o rečnih in cestnih povezavah, ekonomiji, topografiji in urbanizmu. V slovensko arheologijo je vnesla širok, holističen pogled na kulturno dediščino in ga udejanjala pri raziskovanju materialne kulture, izkopavanjih, topografiji in v konservatorstvu. Za obe glavni področji svojega dela je prejela najvišji nagradi za življenjsko delo, leta 1994 Steletovo nagrado Slovenskega konservatorskega društva in pozneje še nagrado Slovenskega arheološkega društva. Arheologinja Iva Mikl Curk se je rodila leta 1935 v Ljubljani.
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnik, pisatelj in urednik z Okiča pri Boštanju »Beatin dnevnik« − roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Zgodovinski Triglav za dan razglasitve samostojnosti "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih raziskovalcev prazgodovine primorskega prostora Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Nova povojna šolska zakonodaja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna zavzetost publicista in politika Ustanovitelj Akademske založbe Igralec razgibanega temperamenta – polnega mediteranskega duha *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O pokopališkem redu iz sredine 18. stoletja Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtnica za Primoža Trubarja Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Zagovornik enotne in kompleksne geografske vede *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Botanik, ki je bil tudi tržaški župan Ustanovili Glasbeno matico Prvi transport slovenskih izgnancev v Srbijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Začetki motornega letenja v tem delu Evrope Uporniška tajnica poljanske gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Najtemeljitejša interpretacija oblik in vsebin Prešernovega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
45 tenoristovih let v Dunajski državni operi Britanski feldmaršal zahteval umik jugoslovanskega vojaštva Kranjčanka med tremi najboljšimi alpinistkami sveta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpionik ustreljen kot talec Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – potem pa zaradi političnega procesa na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Največji upor slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi Prva prisega v učnih centrih Teritorialne obrambe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov