Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenija dobi drugo mednarodno letališče, »Bajke in povesti o Gorjancih«, častnik treh vojska, ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora

Pripovednik Janez Trdina je gimnazijo obiskoval v Ljubljani, zemljepis in klasično filologijo pa je študiral na Dunaju. Sprva je služboval v Varaždinu in na Reki, pozneje pa v Novem mestu. Najprej je objavil »Narodne pripovedke iz Bistriške doline« in tako začel močneje uveljavljati folklorno usmeritev v slovenski pripovedni prozi. Vrh tega je dosegel z »Bajkami in povestmi o Gorjancih«. Leta 1850 je objavil razpravo »Pretres slovenskih pesnikov«; po Čopovem je bil to prvi pomembnejši kritični spis o slovenski književnosti. V Trdinovem pisanju je opaziti prepletanje romantičnega nagnjenja do ljudske fantastike in kritičnega realističnega obravnavanja človeških slabosti ter družbenopolitičnih razmer. V razvoju slovenske literature 19. stoletja je Janez Trdina izjemen, za nekatere celo anahronističen pojav, saj je pri pisanju uporabljal prvine razsvetljenstva in predromantike. Rodil se je leta 1830 v Mengšu.

Častnik Ferdinand Janež je bil po šolanju v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju nekaj časa topničar na Brionih, po nadaljevanju študija pa je dosegel čin artilerijskega stotnika. V prvi svetovni vojni je sodeloval pri slovitem preboju pri Kobaridu, kjer je poveljeval bateriji tridesetih topov. Leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo generala Maistra ter načrtoval in vodil med drugim tudi akcije pri zasedbi Gospe Svete in Celovca. Pozneje je predaval na vojaški akademiji v Beogradu, po kapitulaciji Jugoslavije pa je iz Ljubljane ob pomoči Osvobodilne fronte pošiljal partizanom strokovne knjige in zemljevide. Leta 1942 so ga Italijani internirali v Gonars, Nemci pa pozneje v Dachau in v taborišče Nürnberg, kjer je bil vse do konca vojne. Potem je kot tajnik Zveze borcev Slovenije skrbel predvsem za socialno pomoč. Ferdinand Janež se je rodil leta 1886 v Tolminu.

Skladatelj Samo Vrémšak je na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji. V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak, rodil se je leta 1930 v Kamniku, je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.

29. maja pred 45 leti so v Slivnici pri Mariboru odprli drugo slovensko mednarodno letališče. Takrat so zapisali, da se je s tem dejanjem uresničila dolgoletna želja in potreba Maribora in njegove okolice. Glavni prevoznik je bil Jugoslovanski aerotransport, ki je vzdrževal povezavo z Beogradom in jadranskimi letališči. Po kratki zlati dobi se je začelo životarjenje letališča, ki je svoje rekordno obdobje doživelo leta 1990, ko je bilo prepeljanih 85 tisoč potnikov in 700 ton tovora. Leta 2008 so mariborsko letališče poimenovali po pionirju slovenskega letalstva Edvardu Rusjanu.