Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Anton Slodnjak (1899-1983) in zgodovina slovenskega slovstva, véliki admiral - poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, eden ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev, lirski sopran za klasične operne vloge

Véliki admiral Anton Haus se je po končani Vojno pomorski akademiji na Reki leta 1892 izkazal na potovanju okoli sveta s korveto Saida, kar ga je pripeljalo do bleščeče vojaške kariere. Leta 1910 je postal viceadmiral, tri leta pozneje admiral in poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice, leta 1916 pa je prvi dobil čin vélikega admirala. Že pred prvo svetovno vojno je pripravil načrte za primer vojne s tedaj še zavezniško Italijo in maja leta 1915, ko se je vojna res začela, je avstro-ogrsko ladjevje po teh načrtih bombardiralo pristanišča in prometne zveze na italijanski obali; to je močno zavrlo italijansko mobilizacijo. Anton Haus je bil cesarjev tajni svétnik, častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju ter častni meščan Reke in Ljubljane. Véliki admiral Anton Haus se je rodil pred 170 leti v Tolminu.

Pravnik Anton Urbanc je študiral na Dunaju, v Pragi in Ljubljani. Tu je leta 1922 doktoriral in nato imel 25 let odvetniško pisarno v Ljubljani. Bil je med ustanovitelji Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, deloval je v društvu Pravnik, odvetniški zbornici in v Zvezi odvetniških zbornic Kraljevine Jugoslavije. Ob razpadu Avstro-Ogrske leta 1918 – takrat je deloval v Pliberku – je objavil nekaj brošur o položaju v Avstriji in o pridružitvi slovenske Koroške Jugoslaviji. Pozneje je pisal o zgodovini odvetništva ter zadružnega in zavarovalnega prava; s tem je delno povezano tudi njegovo pisanje o Francetu Prešernu kot pravniku. Anton Urbanc se je rodil leta 1895v kraju Sveti Štefan na Zilji na Koroškem.

Glavno področje delovanja literarnega zgodovinarja Antona Slodnjaka je bilo raziskovanje zgodovine slovenskega slovstva od Brižinskih spomenikov do sodobnosti s težiščem obravnave naše literarne zgodovine 19. stoletja. Urejal je zbrano delo Frana Levstika in Frana Erjavca, po vojni pa je objavil številne študije o Prešernu in uredil več izdaj Prešernovih Poezij. Drugo polovico 19. stoletja je najpodrobneje obdelal v “Matični zgodovini slovenskega slovstva”. V tej je med drugim objavil tudi novo dokumentarno gradivo o Ivanu Cankarju. Sodeloval je v domačih in tujih leksikografskih izdajah in urejal izbore posameznih slovenskih avtorjev. Veliko je naredil za uveljavitev naše književnosti v tujini. Svoje poglede na osrednje osebnosti slovenske literature, Prešerna, Levstika in Cankarja, je literarni zgodovinar Anton Slodnjak opisal tudi v biografskih romanih, izdanih pod skupnim naslovom “Slovenska trilogija”. Od leta 1953 do neprostovoljne upokojitve je bil tudi predstojnik Inštituta za slovansko filologijo. Kasneje je bil profesor slovenske, hrvaške in srbske književnosti na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, v domovino pa se je znova vrnil leta 1965. Doktor Anton Slodnjak, ki velja za enega naših največjih literarnih zgodovinarjev, se je rodil leta 1899 v Bódkovcih v Slovenskih goricah.

Operna pevka in pedagoginja Anita Meze je študirala na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju. Od leta 1934 je bila stalna članica beograjske opere, pozneje pa je na tamkajšnji Glasbeni akademiji tudi poučevala. Kot operna pevka z lirskim sopranom je bila uspešna v klasičnih vlogah, kot koncertna pevka pa se je uveljavila s ciklom samospevov. Rodila se je na leta 1913 v Trstu.