Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan 14. junij

14.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju, tolminski kmečki upor, priljubljen zborovski skladatelj, sin krojaškega pomočnika iz Slovenskih goric – župan avstrijskega Gradca

Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske leta 1713 je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Okoli 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je okoli tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 naleteli na vojake. Prišlo je do boja, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.

Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.

Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni pa je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter okoli 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Leta 1933 je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.

Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov - otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanji ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani profesor Marko Bajuk pa je uspel zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, kljub temu da dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju so bili: poznejša kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.


Na današnji dan

6267 epizod

Na današnji dan

6267 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan 14. junij

14.06.2021

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju, tolminski kmečki upor, priljubljen zborovski skladatelj, sin krojaškega pomočnika iz Slovenskih goric – župan avstrijskega Gradca

Upor kmetov na Tolminskem, Goriškem in delu Kranjske leta 1713 je bil zadnji veliki kmečki upor na Slovenskem. Tolminci so se uprli zaradi davkov, ki jih je pobiral goriški stavbni pisar Bandel in na ta račun sam zelo obogatel. Pritožbe na Dunaj niso bile uslišane, Bandel pa je dal nekaj upornih kmetov zapreti v goriško ječo. Okoli 500 ogorčenih kmetov se je zbralo, da bi osvobodili svoje tovariše. Pri solkanskem pokopališču so razgnali četo dragoncev in mušketirjev ter skupaj z uporniki s Tolminskega izsilili izpustitev zaprtih. Kmetje v Rihenbergu so zahtevali odpravo vseh davkov. Ker se je upor širil, je cesarjev dvorni svet sklenil, da pošlje na Tolminsko 600 vojakov nemške pehote in 200 konjenikov. Prvi so prišli krajišniki iz Vojne krajine ter v nekaj dneh pokorili upornike in jih več sto tudi zajeli. Kraševcem so prišli na pomoč Tolminci, zbralo se jih je okoli tisoč. Na poti proti Krasu, pri Solkanu, so 14. junija 1713 naleteli na vojake. Prišlo je do boja, kmetje so bili poraženi in krajišniki so kmalu pokorili vso Tolminsko.

Skladatelj, pianist, zborovodja in glasbeni pedagog Vasilij Mirk se je rodil leta 1884 v Trstu. Študiral je na Dunaju, v Gradcu in Trstu. Bil je učitelj zgodovine in zemljepisa, hkrati pa je poučeval tudi na glasbenih šolah. Učil je harmonijo in kontrapunkt na srednji glasbeni šoli ter na pedagoški akademiji v Ljubljani, ves čas pa je deloval tudi kot zborovodja in spremljevalec na klavirju, kot glasbeni kritik in publicist. Kot skladatelj je pisal samospeve ter klavirske in zborovske skladbe. Dela Vasilija Mirka odlikujeta izrazita, delno na ljudsko izročilo naslonjena melodika in občutek za lirično razpoloženje. Zaradi obojega so bila njegova dela, zlasti zborovske skladbe, zelo priljubljena.

Leta 1919 je bil Vincenc Muhič prvič in nato še trikrat izvoljen za župana avstrijskega Gradca. Na tem položaju je ostal do leta 1934, ko ga je med februarsko vstajo umaknil Dollfussov režim. Muhič se je rodil v družini krojaškega pomočnika pri Lenartu v Slovenskih goricah in se izučil za peka. Politično kariero je začel leta 1904, ko je bil kot socialdemokrat izvoljen v graški občinski svet. Po prvi svetovni vojni pa je bil član najprej začasnega in nato konstitutivnega Državnega zbora Republike Nemške Avstrije. Kot graški župan je po dunajskem vzoru reševal stanovanjsko stisko v mestu. Iz tistega časa je znan Muhičev stanovanjski blok na Tržaški cesti v Gradcu. Vincenc Muhič je ohranjal stike z domačim okoljem. Znano je tudi, da je avgusta 1927 na graškem kolodvoru sprejel pevski zbor ter okoli 500 gostov iz Maribora in se udeležil večernega koncerta slovenskih pesmi. Leta 1933 je bil razglašen za častnega občana Gradca. Njegovo spominsko ploščo najdemo na stopnišču graške mestne hiše.

Leta 1945 je v slovenskem begunskem taborišču v Vetrinju na avstrijskem Koroškem začela delovati slovenska gimnazija. Obiskovalo jo je 85 dijakinj in dijakov - otrok beguncev, ki so v zadnjih dneh vojne zapustili Slovenijo. Britanske zasedbene oblasti so zagotovile tri učilnice v hiši blizu taborišča, nekdanji ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani profesor Marko Bajuk pa je uspel zbrati učiteljski zbor. Pouk je potekal redno vsak dan, kljub temu da dijaki sprva niso imeli na voljo učbenikov, papirja ali pisal. Med bolj znanimi dijaki gimnazije v Vetrinju so bili: poznejša kardinala Alojzij Ambrožič in Franc Rode ter finančnik, politik in predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk. Gimnazija, ki je delovala do marca 1950, se je pozneje preselila v Špital ob Dravi.


18.11.2023

26.november - Franja Bojc, veliko ime slovenskega partizanskega zdravstva (1913)

Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

25. november - umetnostni zgodovinar France Mesesnel (1894)

Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem


18.11.2023

24. november - na Pohorje z vzpenjačo (1957)

Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

23. november - pred 30 leti (1993) se je Slovenija pojavila na svetovnem spletu.

Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

22. november - Stanko Banič (1913) mikrobiolog in imunolog

Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

21. november - prisega vojakov generala Rudolfa Maistra (1918)

Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.11.2023

20. november - Začetki organiziranja Teritorialne obrambe (1968)

Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

19. november - general Rudolf Maister, častni meščan Maribora (1933)

Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

18. november - August Tosti (1882) in "Denarni zavodi v Sloveniji"

Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

17. november - stoletje goriške Mohorjeve družbe (1923)

Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

16. november - Danilo Benedičič (1933) odličnost igralca in interpreta

Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

15. november - začetki polnjenja mineralne vode in turizma v Radencih (1868)

Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

14. november - Hrabroslav Volarič (1863) in glasba za narodno zavest

Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


10.11.2023

13. november - Jurij Slatkonja (1513) prvi uradni dunajski škof

Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

12. november - Leon Štukelj (1898) tri olimpijske igre – šest kolajn

Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

11. november - Milan Stepišnik (1910) politični proces poslal v smrt vrhunskega atleta

Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

10. november - odhod slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJa (1943)

Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

9. november - Davorin Jenko (1835) in glasba za himno Kraljevine Srbije

Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

8. november - Ksenija Kušej Novak (1914) in vzpon uglednih imen slovenke opere

Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.11.2023

7. november - Ivan Rudolf (1898) inštruktor obveščevalcev in diverzantov

Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 18 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov