Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini, prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem, centralna partizanska bolnišnica, dvajset let od ameriško-ruskega vrha na Brdu pri Kranju
Pred 175 leti je v viteški dvorani mariborskega gradu koncertiral madžarski skladatelj Franz Liszt. Liszt se je mariborskemu občinstvu predstavil s svojo fantazijo Bellinijeve opere Norma, s skladbami Schuberta, Webra, Chopina in s svojo klavirsko priredbo Schubertove Ave Maria. Koncert, odlični glasbeni dogodek tistega časa, je pripravil mecen, baron Eduard Lannoy, lastnik poletnega dvorca v Viltužu, ki je slovitega pianista tudi povabil na Štajersko. Po poročanju krajevnega zgodovinarja in publicista Rudolfa Gustava Puffa se je mojster v Maribor pripeljal s tedaj pravkar zgrajeno železnico, na koncert, kot je zapisano – »božanstvenega giganta med pianisti« pa so prišli tudi poslušalci s Hrvaške. Franza Liszta, ki je bil prav tedaj na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, je po mariborskem večernem koncertu pot spet vodila v Gradec in od tam nazaj na Dunaj. Kmalu se je spet vrnil, saj je 25. julija tistega leta igral na tradicionalnem Aninem plesu v Rogaški Slatini.
Prva dokumentirana reševalna akcija v gorah je bila pri nas julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek. Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta je bila konjska vprega z lojtrskim vozom. »Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
Slovenske partizanske bolnišnice so bile v okupiranih evropskih državah, v katerih so delovale gverilske vojaške enote, brez dvoma nekaj enkratnega. Postavljati so jih začeli v Kočevskem Rogu po italijanski ofenzivi leta 1942. Tam je bila na Daleč hribu v preurejenih prostorih nekdanje hiše gozdne uprave ustanovljena tudi glavna ali pozneje centralna partizanska bolnišnica. Delovati je začela na današnji dan leta 1942, prve ranjence pa je sprejela nekaj dni pozneje. Imela je 40 postelj in operacijsko sobo ter je bila tako začetek poznejšega sklopa bolnišničnih postojank slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.
Pred dvajsetimi leti je Slovenija na Brdu pri Kranju gostila prvo srečanje tedanjih predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina. Vrh, ki velja za enega pomembnejših uspehov slovenske diplomacije, je pomenil tudi svojevrstno začasno prelomnico v odnosih tako med velesilama kot med obema predsednikoma. Da je bila za to pomembno srečanje izbrana Slovenija, naj bi imel velike zasluge tedanji premier Janez Drnovšek, ki je negoval dobre odnose tako z Zahodom kot Vzhodom. Praktično vsa politika pa si je bila enotna, da gre za velik uspeh slovenske diplomacije in države, ki je bila tedaj pred praznovanjem desete obletnice samostojnosti. Vrh se je začel zadržano, a Putin in Bush sta se po slabih dveh urah pogovorov na novinarski konferenci pojavila nasmejana in polna pohval drug o drugem. Čeprav nista dosegla konkretnih sporazumov, pa sta se dogovorila za konstruktiven dialog med državama za prekinitev razmišljanja iz časov hladne vojne in za premik k medsebojnemu spoštovanju.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini, prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem, centralna partizanska bolnišnica, dvajset let od ameriško-ruskega vrha na Brdu pri Kranju
Pred 175 leti je v viteški dvorani mariborskega gradu koncertiral madžarski skladatelj Franz Liszt. Liszt se je mariborskemu občinstvu predstavil s svojo fantazijo Bellinijeve opere Norma, s skladbami Schuberta, Webra, Chopina in s svojo klavirsko priredbo Schubertove Ave Maria. Koncert, odlični glasbeni dogodek tistega časa, je pripravil mecen, baron Eduard Lannoy, lastnik poletnega dvorca v Viltužu, ki je slovitega pianista tudi povabil na Štajersko. Po poročanju krajevnega zgodovinarja in publicista Rudolfa Gustava Puffa se je mojster v Maribor pripeljal s tedaj pravkar zgrajeno železnico, na koncert, kot je zapisano – »božanstvenega giganta med pianisti« pa so prišli tudi poslušalci s Hrvaške. Franza Liszta, ki je bil prav tedaj na vrhuncu svoje ustvarjalnosti, je po mariborskem večernem koncertu pot spet vodila v Gradec in od tam nazaj na Dunaj. Kmalu se je spet vrnil, saj je 25. julija tistega leta igral na tradicionalnem Aninem plesu v Rogaški Slatini.
Prva dokumentirana reševalna akcija v gorah je bila pri nas julija leta 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Na današnji dan leta 1912 pa sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek. Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini. V reševalnih skladiščih so imeli vrvi, plezalne copate, nekaj sanitetnega materiala, reševalni drog in vrečo, prevozno sredstvo pa sta je bila konjska vprega z lojtrskim vozom. »Gorska reševalna služba Slovenije« je do leta 2006 delovala v okviru Planinske zveze Slovenije, od takrat pa je z novim imenom »Gorska reševalna zveza Slovenije« organizirana kot javna služba za zaščito, reševanje in pomoč. Je tudi ustanovna članica »Mednarodne komisije za reševanje v gorah« in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav.
Slovenske partizanske bolnišnice so bile v okupiranih evropskih državah, v katerih so delovale gverilske vojaške enote, brez dvoma nekaj enkratnega. Postavljati so jih začeli v Kočevskem Rogu po italijanski ofenzivi leta 1942. Tam je bila na Daleč hribu v preurejenih prostorih nekdanje hiše gozdne uprave ustanovljena tudi glavna ali pozneje centralna partizanska bolnišnica. Delovati je začela na današnji dan leta 1942, prve ranjence pa je sprejela nekaj dni pozneje. Imela je 40 postelj in operacijsko sobo ter je bila tako začetek poznejšega sklopa bolnišničnih postojank slovenske centralne vojne partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.
Pred dvajsetimi leti je Slovenija na Brdu pri Kranju gostila prvo srečanje tedanjih predsednikov Združenih držav Amerike in Rusije, Georgea Busha in Vladimirja Putina. Vrh, ki velja za enega pomembnejših uspehov slovenske diplomacije, je pomenil tudi svojevrstno začasno prelomnico v odnosih tako med velesilama kot med obema predsednikoma. Da je bila za to pomembno srečanje izbrana Slovenija, naj bi imel velike zasluge tedanji premier Janez Drnovšek, ki je negoval dobre odnose tako z Zahodom kot Vzhodom. Praktično vsa politika pa si je bila enotna, da gre za velik uspeh slovenske diplomacije in države, ki je bila tedaj pred praznovanjem desete obletnice samostojnosti. Vrh se je začel zadržano, a Putin in Bush sta se po slabih dveh urah pogovorov na novinarski konferenci pojavila nasmejana in polna pohval drug o drugem. Čeprav nista dosegla konkretnih sporazumov, pa sta se dogovorila za konstruktiven dialog med državama za prekinitev razmišljanja iz časov hladne vojne in za premik k medsebojnemu spoštovanju.
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ugledno ime slovenske pedagogike Politični konflikt namesto avtoceste Osimski sporazumi, kot sta jih sklenili Jugoslavija in Italija ostajajo v veljavi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden začetnikov cepljenja proti črnim kozam Od pop arta prek abstrakcije do erotičnih motivov Osvobajanje Zgornje Savinjske doline *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi turistični vzpon na najvišjo goro Avstrije Slovenski vojaki pri zasedbi Bosne in Hercegovine Nacisti staršem odvzeli 650 otrok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi potujoči izposojevalec knjig Zaslužni župan Šoštanja Iz gledališča na politični sodni proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Knjige, ki so Slovence naučile brati Ko je z Dunaja v Trst prisopihal prvi vlak Gledališka kariera na ljubljanskih in beograjskih odrih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Potopis odprave v Kartum Franz Liszt v Rogaški Slatini Pionir sodobne ribiške biologije v Jadranskem morju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Olimpijska kolajna za sabljača Satirik jezi gospodo Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Provokacija na odru ljubljanske Drame Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani Prvi splošni krajevni muzej v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Pomoč otrokom pri boleznih ušes, nosu in grla Časopis, ki je pozival k povezovanju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov