Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka, naš največji predvojni glasbeni modernist, zagovornik slovenstva v Kanalski dolini, cistercijan in akademski slikar

Skladatelj Slavo Osterc je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani. Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scenskoglasbenih in vokalnih. Največ je bilo komornih; tej kompozicijski zvrsti, ki zahteva posebno pretanjenost in zgoščenost, je ostal zvest vse življenje. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, librete in scenarije za skoraj vse svoje stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil leta 1895 v Veržeju pri Ljutomeru.

Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar je medicino študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1927 diplomiral in bil potem zdravnik v Trbižu. V letih med svetovnima vojnama je bil v Kanalski dolini pomemben zagovornik slovenstva. Ob koncu druge svetovne vojne je sodeloval pri partizanski upravi in se zavzemal za narodnostno pravično mejo. Slovensko planinsko društvo iz Trsta je po njem poimenovalo prvi del tržaške planinske poti. Zdravnik, planinec in publicist Alojz Dolhar se je rodil leta 1902 v Trstu.

Gabrijel Humek je leta 1924 v opatiji Stična stopil v cistercijanski red, pred 90 leti pa je po študiju na ljubljanski teološki fakulteti prejel mašniško posvečenje. Nekaj pozneje je kot mlad redovnik in mašnik odšel na Poljsko, v Krakov. Tu in pozneje na zagrebški akademiji je študiral slikarstvo, po koncu druge svetovne vojne pa je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorju Antonu Gojmirju Kosu. Kljub strogi samostanski disciplini in intenzivnemu dušnopastirskemu delu se je udeleževal slikarskih kolonij in skupinskih razstav, pripravil pa je tudi več samostojnih.
Njegov slikarski opus kaže različne stile, od realističnega in metafizičnega sloga in magičnega realizma do izrazito ekspresivnih vizionarskih podob. V Muzeju krščanstva na Slovenskem, ki domuje v cistercijanskem samostanu v Stični, je v spominski sobi na ogled tudi več njegovih del. Gabrijel Humek, z redovnim imenom Črtomir, se je rodil leta 1907 v Bohinjski Bistrici.

Leta 1991 so v Ljubljani predstavili priložnostno poštno znamko, ki je bila nato dana v prodajo na dan osamosvojitve Slovenije. To je bila znamka z motivom osnutka slovenskega parlamenta, kot si ga je zamislil arhitekt Jože Plečnik. Brez posebne napovedi so jo natisnili v Delovi tiskarni in potem nazobčali v Avstriji. Po razglasitvi samostojnosti je bila dana v poštni promet, vendar je tedanja Skupnost jugoslovanskega poštnega, telefonskega in telegrafskega prometa sprejela uradno prepoved uporabe nove slovenske znamke in so izmenjalne pošte sprva dosledno zavračale vse pisemske pošiljke iz Slovenije za tujino, če so bile opremljene z novo znamko. Šele po oktobru 1991 je bila znamka ponovno v prodaji. Prve redne slovenske poštne znamke so izšle 26. decembra 1991. Na njih je bil motiv državnega grba z datumom izida.