Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Žiga Lamberg – prvi ljubljanski škof, mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog, vojak, pravnik in zgodovinar, od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog

Leta 1463 je Ljubljana dobila prvega škofa – Žigo Lamberga. Bil je iz plemiške rodbine, ki je prišla na Kranjsko s Koroškega. V lasti je imela več gradov, njena moč se je stopnjevala od 15. do 18. stoletja; iz nje so izšli visoki državniki, politiki, vojaki in cerkveni dostojanstveniki. Pripadal ji je tudi sloviti Lambergar, ki se je po ljudskem izročilu tako uspešno bojeval s Pegamom; verjetno je šlo za škofovega nečaka, viteza Karla Lamberga, ki je zares slovel po mnogih turnirskih zmagah. Žiga Lamberg se je rodil v Ljubljani in potem študiral na Dunaju in v Padovi ter leta 1461 doktoriral iz cerkvenega prava. Kot prvi ljubljanski škof je najprej utrdil položaj škofije, tako da je bila ta neposredno podrejena papežu, popravil in prezidal je ljubljansko stolnico – romarsko cerkev svetega Nikolaja, ki so jo leta 1468 požgali Turki – ter obnovil cerkev v Gornjem Gradu, ki so jo leta 1471 prav tako opustošili otomanski plenilci. Med drugim je bil še član papeške komisije za razglasitev Heme Krške za svetnico. Ko je škof Žiga Lamberg na današnji leta 1488 umrl, so ga pokopali v Ljubljani, slabih dvesto let pozneje pa so njegove telesne ostanke prenesli v družinsko grobnico na lamberški grad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem.

Gledališki igralec, pedagog in organizator Janez Ivan Jerman je študiral na ljubljanski in praški gledališki šoli. Prvič je pred natanko stoletjem nastopil v ljubljanskem Narodnem gledališču in s krajšimi prekinitvami ostal njegov član do upokojitve leta 1960. Vselej je veljal za mojstrskega interpreta intelektualnih vlog. Od leta 1957 je bil predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost in tudi njen rektor. Leta 1980 je za svoje gledališko delo dobil Borštnikov prstan. Ivan Jerman je med drugim napisal tudi knjigo o slovenskih dramskih igralcih med drugo svetovno vojno. Janez Ivan Jerman se je rodil leta 1900 v Žrnovnici pri Splitu.

Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je v prvi svetovni vojni še ne dvajset let star udeležil bojev na različnih bojiščih in dosegel čin poročnika. Zaradi zavzemanja za Jugoslavijo je prišel pred vojaško sodišče, oktobra 1918 pa je sodeloval pri uporu 2. gorskega strelskega polka, s katerim je nato v imenu nove južnoslovanske države začasno zasedel Gorico. Pozneje se je pridružil borcem za severno mejo ter sodeloval v vseh bojih za Koroško. Po diplomi iz prava na ljubljanski pravni fakulteti je kot odvetniški pripravnik služboval v več krajih po Sloveniji ter potem odprl odvetniško pisarno pri Lenartu v Slovenskih goricah. Po zasedbi Slovenije se je pred nacisti umaknil v Ljubljano in začel sodelovati z Osvobodilno fronto, od leta 1943 pa je opravljal več pomembnih funkcij; med drugim je bil tudi predsednik verske komisije pri Slovenskem narodnoosvobodilnem svetu. Po vojni je deloval kot izvedenec pri pripravi gradiva za slovenske mejne zahteve, nato pa je bil znanstveni sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja ter višji znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Lojze Ude se je že kot študent vključil v razprave o položaju slovenskega naroda v Jugoslaviji; povezoval ga je s socialnim vprašanjem in nasprotoval kulturnemu boju, ki je hromil narodne sile. Posvetil se je raziskavam zgodovinskih virov, zlasti vprašanju koroških Slovencev, se zavzemal za priznanje zaslug koroškim prostovoljcem in generalu Maistru ter za stvarnejšo in pravičnejšo uradno politiko do slovenske manjšine na Koroškem. Za svoje delo je prejel več odlikovanj, že leta 1920 zlato Obilićevo medaljo za hrabrost. Pravnik in zgodovinar Lojze Ude se je rodil leta 1896 v Križah pri Tržiču.

Pred 95 leti se je v Mariboru rodila gledališka in filmska igralka Ivanka Mežan. Igralsko kariero je začela leta 1944 v partizanskem gledališču na osvobojenem ozemlju v Črnomlju. Po vojni je končala Akademijo za igralske umetnosti v Ljubljani ter bila do leta 1979 članica ljubljanske Drame. **Posnetek** Ivanka Mežan je nastopala tudi v filmih, prvič leta 1973 kot Maruša v filmu Cvetje v jeseni. V njenem filmskem opusu so še vloge v filmih Let mrtve ptice, Pustota, Na svidenje v naslednji vojni, Ljubljana je ljubljena ter Deklica in drevo. Leta 1995 je Ivanka Mežan prejela Borštnikov prstan.