Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki, eden od pionirjev raketne tehnike, posrednica ruske klasične književnosti, glas »zlate dobe slovenske popevke«

Miroslav Štumberger je bil pomorščak in izumitelj, zelo pomembno pa je njegovo ukvarjanje z raketno tehniko v prvi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja, ko je bil na tem področju v vrhu svetovnega dogajanja. Preizkusil se je še kot letalec, podmorničar, specialist za podvodna orožja in poveljnik v mornarici, pa tudi kot izumitelj, publicist, slikar, rezbar, izdelovalec ladijskih maket in muzealec. Štumberger je aprila 1924 med prvimi na svetu uspešno izstrelil model raketoplana, takoj potem pa mu je uspel še poskus z "zračnim torpedom", kot je imenoval raketo. Ukvarjal se je tudi z izdelavo raketnega motorja na tekoče gorivo. Imenoval ga je "motor prihodnosti", s katerim bo mogoče v razmeroma kratkem času doseči druge planete. Miroslav Štumberger se je rodil leta 1892 v Šmarju pri Jelšah.

Literarna zgodovinarka in prevajalka Vera Brnčič je od leta 1960 predavala rusko književnost na filozofski fakulteti v Ljubljani. Na tej fakulteti je leta 1976 tudi doktorirala. Pomembna je bila kot posrednica ruske klasične književnosti, raziskovala pa je tudi stike med rusko in slovensko književnostjo. Vera Brnčič je med drugim napisala tudi razpravi “Cankar pri Rusih” in “Belínski pri Slovencih”. Literarna zgodovinarka in prevajalka Vera Brnčič se je rodila na današnji dan leta 1913 v Orlu v Rusiji.

2. julija 1928 so se začela sistematična arheološka izkopavanja v jami Potočka zijalka. Izkopavanja je vodil profesor Srečko Brodar in predstavljajo začetek paleolitskih raziskav v Sloveniji. Že pred Brodarjem so v jamo hodili domačini, ki so nabirali ''olševsko mleko'' (kalcijev karbonat) in preprodajalci fosilov iz Avstrije, ki so nabirali ostanke jamskih medvedov. Da bi preprečili nadaljevanje nabiranja, je jamo kupilo Muzejsko društvo iz Celja. Med svojimi izkopavanji je Brodar raziskal le približno eno četrtino jamske površine. V jami so bile najdene kosti več kot 40 živali, med katerimi prevladujejo kosti jamskega medveda, in tudi kulturni inventar kromanjonca. Najdbe so datirane med 30.000 in 40.000 let pred našim štetjem in so v času odkritja poglobile poznavanje ledene dobe. Najdeni so bili ostanki ognjišč, koščene konice različnih dolžin, piščal iz spodnje čeljusti jamskega medveda in najstarejša evropska šivanka. Na žalost je bila večina najdb kosti med drugo svetovno vojno uničena, ohranili pa so se nekatere čeljusti in orodje.

Majda Sepe je pripadala generaciji tistih pevk in pevcev zabavne glasbe, ki so s skladbami mojstrskih skladateljev in uglednih pesnikov v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prerodili našo zabavno glasbo. Tisti čas velja za »zlato dobo slovenske popevke«. *Posnetek Čeprav je bila njena glasbena pot zaznamovana bolj s šansonskimi kot s tipično popevkarskimi skladbami, je najvišje nagrade dobivala med drugim tudi na festivalih Slovenska popevka; na njih je vsega skupaj zapela kar 18 popevk in številne med njimi so postale uspešnice. Majda Sepe se je rodila leta 1937 v Ljubljani.