Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
6264 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Paketi UNRRA proti grozeči lakoti, slovenski jezik na prvo mesto, od lepotnega tekmovanja do filmske slave, začetnik slovenske spomeniške topografije
Leta 1868 so se v Mariboru na pobudo Frana Levstika zbrali štajerski in drugi slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po tedanjem češkem vzoru. Za pisno propagando so določili lista Slovenski gospodar in Slovenski narod, že naslednji mesec, 9. avgusta, pa je bil v Ljutomeru prvi slovenski tabor. Na njem se je zbralo kakšnih sedem tisoč ljudi. Njihov predsednik je bil doktor Radoslav Razlag. Za edini uradni jezik so zahtevali slovenščino, vpeljali naj bi jo tudi v cerkev in bogoslovje, osnovna šola naj bi bila samo slovenska, pa tudi v srednjih šolah naj bi bil učni jezik slovenski, nemščina pa le učni predmet. Vsi Slovenci pa naj bi bili združeni v kronovini s svojim deželnim zborom.
Filmska igralka Ida Kravanja se je med svetovnima vojnama kot edina Slovenka uveljavila v evropskem filmu. Ko je leta 1926 v Zagrebu kandidirala za miss Jugoslavije, so jo opazili predstavniki družbe Ostermayer iz Berlina in jo povabili na poskusno snemanje. Še istega leta je debitirala z vlogo sobarice v filmu »Kaj otroci prikrivajo staršem«. Ob vstopu v svet filma si je tudi spremenila ime v Ita Rina. Njena igralska pot se je ves čas vzpenjala in dosegla vrhunec z glavno vlogo v filmu »Erotikon«, posnetem leta 1929. Z njim je dosegla priznanje kritike in mednarodni ugled. Utrdila ga je še z vlogami v filmih »Pomladno prebujenje«, »Kralj valčka«, »Valovi strasti« in drugimi. Svojo zadnjo vlogo je igrala v Bulajićevem filmu »Vojna« leta 1960. Ita Rina se je rodila na današnji dan leta 1907 v Divači.
Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek velja za enega od pionirjev slovenske umetnostne zgodovine in za začetnika slovenske spomeniške topografije. Lavantinska škofija mu je omogočila študij umetnostne zgodovine in arheologije v Rimu in Gradcu. Njegovi topografiji Dekanija Gornjegrajska iz leta 1905 in štiri leta starejša Konjiška dekanija pomenita začetek umetnostne topografije na Slovenskem. Žal mu je nadaljnje raziskave preprečila bolezen. Poleg starejše umetnosti ga je zanimala tudi sodobna likovna ustvarjalnost, za njeno promocijo je na pobudo lavantinskega škofa Ivana Napotnika in z njegovo finančno podporo leta 1914 začel izdajati revijo Ljubitelj krščanske umetnosti, prvo slovensko periodično publikacijo s področja likovne umetnosti, ki jo je tudi urejal in napisal večino člankov, žal pa je zaradi vojne izšel le en letnik. V zadnjem obdobju se je ukvarjal s preučevanjem topografije starega Jeruzalema ter z novo biblijsko eksegezo. Teolog in umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek se je rodil leta 1875 v Tevčah nad Laškim.
Leta 1945 je v tržaško pristanišče priplula prva ameriška ladja ob pomoči Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo s kratico UNRRA. Šlo je za pakete s hrano, ki jih je bilo prepovedano prodajati. Poleg mleka v prahu, konzerv z mesom, oranžno-rdečega topljenega sira in drugih trajnih živil so bile v njih tudi pločevinke ananasovega soka, v našem okolju tedaj skoraj popolnoma neznanega. Slovencem so ti paketi s hrano ostali v lepem spominu, saj so jih rešili lakote, ki je grozila tudi pozneje, leta 1946, ko je bil v Jugoslaviji zaradi suše izjemno slab pridelek pšenice. Posebno pozornost in številne šaljive opombe pa je vzbujalo do tedaj neznano živilo – jajca v prahu, ki so ga v čast tedanjemu predsedniku Harryju Trumanu poimenovali kar Trumanova jajca. Naši muzeji še danes hranijo vsebino paketov Uprave Združenih narodov za pomoč in obnovo – med njimi tudi Muzej novejše zgodovine v Ljubljani.
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni teoretik Josip Puntar o lepoti v Prešernovi umetnosti Fašistični zločin pri Strunjanu Jože Privšek - glasbenik, odličen na vseh področjih delovanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški zgodovinski zgled za prvo ameriško ustavo Srečko Kosovel, osebnost avantgardne poezije Božena Ravnihar in diagnostika rakavih obolenj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenščina z odredbo jezik uradovanja na sodiščih Jože Pokorn o notranji in zunanji vrednosti denarja Človek na smučeh prvič preletel magično mejo 200 metrov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jože Krivec - literatov pot od Haloz do Argentine Dr. Bogo Grafenauer, zgodovinar bogatega znanstvenega opusa Politični konsenz študentov – a le za kratek čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Saša Šantel, začetnik novejše slovenske grafike Vesna, mesečnik liberalnih dijakov in visokošolcev Elfie Mayerhofer - iz Maribora k filmu in na svetovne glasbene odre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas Engelbert Besednjak je za narodnostne in gospodarske pravice manjšine posredoval pri diktatorju Po Mariji Bernetič je poimenovan park v tržaški občini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hugo Wolf, eden največjih skladateljev romantičnega samospeva Anton Žnideršič, inovator v čebelarstvu Jože Bernik, eden pobudnikov Svetovnega slovenskega kongresa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar s Krasa Flavtist in skladatelj Fedja Rupel Denarni zavod Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Vajkard Auersperg - od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem “Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Alojzij Repič, nestor slovenskih kiparjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ferdinand Seidl: "Kamniške ali Savinjske Alpe, njih zgradba in njih lice" Katoliški duhovnik Izidor Završnik je po lastni volji umrl namesto sojetnika Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Oblast s sankcijami zoper kritike Jože Kerenčič, zaradi kmečkega vprašanja v nasprotju s Komunistično partijo Jože Pučnik - disident, ki je za demokratične ideje žrtvoval tudi osebno svobodo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodni praznik žena Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Pijača neke mladosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Grafenauer - častni član Mednarodnega društva za raziskovanje ljudskega pripovedništva Slikar, književnik in alpinist Edo Deržaj Gvido Vesel - ubežnik pred fašizmom razvijal pridelavo sadja
Josip Stritar, ustvarjalec, ki je posegel v vse slovstvene vrste, zvrsti in oblike Ivanka Anžič Klemenčič - prva slovenska poklicna časnikarka Agronom Miran Marušič, zaslužen za strokovni dvig primorskega vinarstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krško dobilo mestne pravice Jože Grdina in njegova knjigarna v Clevelandu Berta Ambrož na Evroviziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Jurčič in nove pripovedne oblike v slovenskem slovstvu Josip Sernec - politični voditelj Štajerskih Slovencev ob koncu 19. stoletja Janez Strnad - pisec učbenikov mlade navduševal za fiziko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Angelik Hribar, skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del Dramatik Jožef Krajnc o izkoriščanju in sočutju do trpečih 3. marca 1929 se je v Mariboru ohladilo na minus 17,7 stopinje Celzija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Joža Lavrenčič, literat, potisnjen v bedo in pozabo Janez Rohaček - nekoliko zadržan komik in izrazit govorni interpret Arheologinja Vera Kolšek in rimska nekropola v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov