Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Arhitekt Edo Mihevc - Plečnikov diplomant, ki je poveljeval partizanski brigadi, mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda, prvi ban Dravske banovine, Prekmurje k južnoslovanski državi

Humanist, pedagog in zgodovinar Peter Pavel Vergerij je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.

Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve demokratične federativne republike Jugoslavije novembra 1945.

Arhitekt Edo Mihevc je pred 85 leti diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi poveljnik Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. **Posnetek Leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado. Arhitekt Edo Mihevc se je kot Eduardo Adolfo Corradini rodil leta 1911 v Trstu. Ko sta se njegova mama Marija Tereza Corradini in oče Ignacij Mihevc leta 1927 poročila, je prevzel ime Edo Mihevc.

Osmega julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.