Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arhitekt Edo Mihevc - Plečnikov diplomant, ki je poveljeval partizanski brigadi, mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda, prvi ban Dravske banovine, Prekmurje k južnoslovanski državi
Humanist, pedagog in zgodovinar Peter Pavel Vergerij je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.
Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve demokratične federativne republike Jugoslavije novembra 1945.
Arhitekt Edo Mihevc je pred 85 leti diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi poveljnik Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. **Posnetek Leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado. Arhitekt Edo Mihevc se je kot Eduardo Adolfo Corradini rodil leta 1911 v Trstu. Ko sta se njegova mama Marija Tereza Corradini in oče Ignacij Mihevc leta 1927 poročila, je prevzel ime Edo Mihevc.
Osmega julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.
6266 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Arhitekt Edo Mihevc - Plečnikov diplomant, ki je poveljeval partizanski brigadi, mojster svobodnih umetnosti iz Kopra v družbi Cesarja Sigismunda, prvi ban Dravske banovine, Prekmurje k južnoslovanski državi
Humanist, pedagog in zgodovinar Peter Pavel Vergerij je na univerzah v Benetkah, Padovi, Firencah in Bologni študiral medicino in pravne vede in okoli leta 1395 postal doctor in artis liberalibus (mojster svobodnih umetnosti ali danes doktor znanosti), pozneje pa še doktor prava. Deloval je kot tajnik v rimski kuriji, se udeležil koncila v Konstanci ter spremljal cesarja Sigismunda na Češko in Madžarsko; tam se je zavzemal za reformo Cerkve. V letih 1411 in 1412 je deloval tudi v Kopru. Peter Pavel Vergerij je napisal približno 30 zgodovinskih in biografskih del; pomembnejša so bila ponatisnjena v 20. stoletju. Rodil se je leta 1370 v Kopru, umrl pa na današnji dan leta 1444 v Budimpešti.
Leta 1882 se je v Mariboru rodil elektrotehnik in politik Dušan Sernec. Diplomiral je v Gradcu, se strokovno izpopolnjeval v Franciji in Nemčiji ter leta 1913 postal prvi ravnatelj novega podjetja Kranjske deželne elektrarne. Po prvi svetovni vojni je bil poverjenik Deželne vlade za Slovenijo, odgovoren za javna dela, še posebno za elektrifikacijo. Devetega oktobra 1929 je postal prvi ban Dravske banovine. Po okupaciji Jugoslavije se je med prvimi meščanskimi politiki pridružil Osvobodilni fronti in postal član njenega Vrhovnega plenuma. Septembra 1943 je odšel v partizane in bil na drugem zasedanju Avnoja imenovan za finančnega poverjenika Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije. Po sporazumu Tito–Šubašič je bil Dušan Sernec z dr. Srdjanom Budisavljevićem in dr. Antejem Mandičem postavljen za kraljevega namestnika. To funkcijo je opravljal do razglasitve demokratične federativne republike Jugoslavije novembra 1945.
Arhitekt Edo Mihevc je pred 85 leti diplomiral na arhitekturnem oddelku tehniške fakultete pod mentorstvom Jožeta Plečnika. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, prvi poveljnik Gubčeve brigade in načelnik štaba Cankarjeve brigade. Po vojni je bil profesor na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Kot arhitekt se je Edo Mihevc uveljavil predvsem s poslovnimi stavbami v Ljubljani: tako imenovanim Kozolcem in pozneje poslovnim kompleksom na Bavarskem dvoru, Domom sindikatov ter stavbo Metalke in hotelom Holiday Inn, z industrijskimi objekti, na primer Litostrojem, ter s počitniškimi naselji in hoteli ob slovenski obali. Med njegove pomembnejše projekte sodi tudi Kulturni dom v Trstu. **Posnetek Leta 1969 je prejel Prešernovo nagrado. Arhitekt Edo Mihevc se je kot Eduardo Adolfo Corradini rodil leta 1911 v Trstu. Ko sta se njegova mama Marija Tereza Corradini in oče Ignacij Mihevc leta 1927 poročila, je prevzel ime Edo Mihevc.
Osmega julija 1919 je vrhovni svet peterice na Pariški mirovni konferenci, potem ko je bilo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev priznano štajersko Podravje, priznal še Prekmurje. Upravičenost zahtev do ozemeljske priključitve Prekmurja h kraljevini in s tem k Sloveniji je z veliko vnemo utemeljeval član etnografske sekcije jugoslovanske delegacije, prelat doktor Matija Slavič, poznejši rektor Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani.
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov