Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času, Nikola Tesla v Mariboru, ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia, inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki
Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan leta 1407. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Slovenskih Konjic, pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
Pred 175 leti se je v vasi Smiljan pri Gospiću na Hrvaškem rodil znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla. Po študiju v Gradcu (v tem času se je pogosto mudil tudi v Mariboru), Pragi, Budimpešti in Parizu se je leta 1884 odselil v Združene države in postal ameriški državljan. Patentiral je približno 700 izumov, ki predstavljajo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov največji dosežek je večfazni indukcijski elektromotor, ki deluje po Teslovem načelu izmeničnega toka. Nikolo Teslo uvrščajo tudi med začetnike radijske tehnike, ameriška revija Life pa ga je uvrstila med 100 najpomembnejših Zemljanov zadnjega tisočletja.
Zborovodja in skladatelj Janez Kuhar je bil med drugo svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej, brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad. Po vojni je bil Janez Kuhar ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov. Prisluhnimo pesmi Mokri kuža v izvedbi Otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, glasba Janez Kuhar, besedilo Branko Rudolf *Posnetek S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci – zborovodja in skladatelj Janez Kuhar – se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.
Kipar in grafik Slavko Tihec je leta 1955 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil tam redni profesor, hkrati pa je zavzeto likovno ustvarjal. Veliko je razstavljal doma in na tujem ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. V drugi polovici sedemdesetih so nastale Tihčeve znamenite plastike v obliki geometrijskih teles − tak je spomenik narodnoosvobodilnega boja v Mariboru, njihove razplastene površine pa je avtor pogosto dopolnjeval s slikarsko oziroma grafično obdelavo. Kipar in grafik Slavko Tihec, ki sodi med naše najpomembnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1928 v Mariboru.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Kartuzijanski samostan, ki kljubuje času, Nikola Tesla v Mariboru, ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia, inovator v slovenskem kiparstvu in grafiki
Kartuzijanski samostan Pleterje blizu Šentjerneja pod Gorjanci je dal zgraditi celjski grof Herman II.; listino o ustanovitvi je izdal na današnji dan leta 1407. Turki so leta 1471 samostan požgali, cerkvene oblasti pa so ga obnovile. Dve stoletji je bil v rokah jezuitov, leta 1899 pa so ga kupili francoski kartuzijanci in postavili nove samostanske stavbe. Ta katoliški meniški red strogega življenja, molitve in pokore je bil ustanovljen leta 1084. Na slovenskem ozemlju je imel okoli leta 1160 kartuzije v Žičah blizu Slovenskih Konjic, pozneje v Jurkloštru pri Celju in v Bistri pri Vrhniki, nazadnje pa v Pleterjah pod Gorjanci. Ta je zdaj edina kartuzija na Slovenskem.
Pred 175 leti se je v vasi Smiljan pri Gospiću na Hrvaškem rodil znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla. Po študiju v Gradcu (v tem času se je pogosto mudil tudi v Mariboru), Pragi, Budimpešti in Parizu se je leta 1884 odselil v Združene države in postal ameriški državljan. Patentiral je približno 700 izumov, ki predstavljajo osnovo sodobne uporabe električne energije. Njegov največji dosežek je večfazni indukcijski elektromotor, ki deluje po Teslovem načelu izmeničnega toka. Nikolo Teslo uvrščajo tudi med začetnike radijske tehnike, ameriška revija Life pa ga je uvrstila med 100 najpomembnejših Zemljanov zadnjega tisočletja.
Zborovodja in skladatelj Janez Kuhar je bil med drugo svetovno vojno glasbeni vodja Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju in zborovodja Partizanskega pevskega zbora. Takrat je napisal vrsto pesmi in koračnic, med njimi Hej, brigade, Počiva jezero v tihoti, Bosa pojdiva, dekle, obsorej, V hribe šel je partizan, Tam na Pugled gori in Jutri gremo v napad. Po vojni je bil Janez Kuhar ustanovitelj in vodja zbora cicibanov ter otroškega in mladinskega zbora Radia Ljubljana, do leta 1972 pa tudi glasbeni urednik na našem radiu. Kot odličen harmonikar je ustvarjal skladbe za harmoniko solo in spodbujal delovanje harmonikarskih orkestrov. Prisluhnimo pesmi Mokri kuža v izvedbi Otroškega pevskega zbora RTV Ljubljana, glasba Janez Kuhar, besedilo Branko Rudolf *Posnetek S posnetki in javnimi nastopi ter številnimi zborovskimi deli za mladinske zasedbe, v katerih se je približal otroškemu ljudskemu izročilu, je pomembno vplival na razvoj slovenskega mladinskega zborovstva. Za svoje delo je leta 1997 prejel častni znak svobode Republike Slovenije. Striček Janez, kot so mu rekli otroci, njegovi najmlajši pevci – zborovodja in skladatelj Janez Kuhar – se je rodil pred 110 leti v Ljubljani.
Kipar in grafik Slavko Tihec je leta 1955 diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost. Pozneje je bil tam redni profesor, hkrati pa je zavzeto likovno ustvarjal. Veliko je razstavljal doma in na tujem ter dobil številna priznanja, med drugim Jakopičevo in Prešernovo nagrado. Njegova najbolj znana dela so spomenik Pohorskemu bataljonu na Osankarici, spomenik pred Domom kulture v Bohinjski Bistrici ter spomenik Ivanu Cankarju pred Cankarjevim domom v Ljubljani. V drugi polovici sedemdesetih so nastale Tihčeve znamenite plastike v obliki geometrijskih teles − tak je spomenik narodnoosvobodilnega boja v Mariboru, njihove razplastene površine pa je avtor pogosto dopolnjeval s slikarsko oziroma grafično obdelavo. Kipar in grafik Slavko Tihec, ki sodi med naše najpomembnejše likovne umetnike druge polovice 20. stoletja, se je rodil leta 1928 v Mariboru.
Fran Tominšek, organizator slovenskega planinstva Josip Butinar, eden začetnikov visokošolskih zavodov v Mariboru Slavko Avsenik, legenda slovenske narodno-zabavne glasbe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Kalasanc Likavec, bibliotekar v ljubljanskem liceju Roman Kenk, biolog iz Kongresne knjižnice v Washingtonu Edvard Rusjan in pionirski čas letalstva na Slovenskem
Mara Hus, primorska begunka in pisateljica Franc Ksaver Lukman, strokovnjak za starokrščansko slovstvo Julij Titl in družbeni problemi primorskega podeželja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danes je dan Rudolfa Maistra Žiga Zosi, osrednja osebnost slovenskega preroda Anton Debevec in razkrite zablode montiranih političnih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Eppich , prva redna profesorica za dramsko igro in umetniško besedo Jovan Hadži in zoogeografska karta Jugoslavije Matija Dermastia - košarkar, novinar in urednik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Milan Butina, teoretična misel o likovnih procesih Marjan Rožanc, pripovednik in esejist ter njegova družbena kritičnost »Na svoji zemlji«, prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Miklošič, prvo ime slovanske filologije 19. stoletja Anton Ojcinger, pogumni gorski vodnik Juliusa Kugyja France Kotnik, raziskovalec koroškega ljudskega slovstva, šeg in navad *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesar razpustil verske ustanove Avgust Šuligoj, zborovodja mladinskega zbora »Trboveljski slavček« Alojzij Vadnal in uvajanje matematičnih metod v ekonomijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov