Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvo svetovno prvenstvo v nogometu, apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo, požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo
Narodni delavec, pisatelj, publicist in duhovnik Jakob Ukmar je na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, med drugim tudi kot apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Obnovil je moško Marijino družbo v Trstu, s svojimi tehtnimi razpravami je posegal v dogajanja v Cerkvi. Bil je odločen branitelj slovenskih narodnih pravic v družbi in Cerkvi, zato je bil trn v peti italijanskim fašističnim oblastem. Po drugi svetovni vojni je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Duhovnik Jakob Ukmar, tudi častni doktor teološke fakultete v Ljubljani, se je rodil leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
Leta 1920 so italijanski fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, v katerem so bili tudi uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter slovenska čitalnica. Požig je bil ena izmed akcij v sklopu preganjanja in zati¬ranja Slovencev v Trstu in na Primorskem in začetek najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. Medtem ko je Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
V Urugvaju v Južni Ameriki se je leta 1930 začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Zadnje tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2 : 0, Kraljevina Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvo svetovno prvenstvo v nogometu, apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo, požig Narodnega doma v Trstu – nacionalistično hudodelstvo
Narodni delavec, pisatelj, publicist in duhovnik Jakob Ukmar je na Dunaju doktoriral iz cerkvenega prava. Služboval je pretežno na Tržaškem, med drugim tudi kot apostolski administrator za ozemlje tržaške škofije pod jugoslovansko upravo. Z vrsto spomenic rimskim in tržaškim cerkvenim oblastem si je prizadeval za ohranjanje narodne identitete slovenskih vernikov. Obnovil je moško Marijino družbo v Trstu, s svojimi tehtnimi razpravami je posegal v dogajanja v Cerkvi. Bil je odločen branitelj slovenskih narodnih pravic v družbi in Cerkvi, zato je bil trn v peti italijanskim fašističnim oblastem. Po drugi svetovni vojni je imel tedenske verske oddaje na tržaškem radiu. Duhovnik Jakob Ukmar, tudi častni doktor teološke fakultete v Ljubljani, se je rodil leta 1878 na Opčinah pri Trstu.
Leta 1920 so italijanski fašisti v Trstu zažgali Slovenski narodni dom, v katerem so bili tudi uradi političnega društva Edinost, prosvetnih društev, Tržaške hranilnice in posojilnice ter slovenska čitalnica. Požig je bil ena izmed akcij v sklopu preganjanja in zati¬ranja Slovencev v Trstu in na Primorskem in začetek najhujšega obdobja raznarodovalnih in zastraševalnih akcij italijanskih nacionalistov proti Slovencem na Tržaškem. Medtem ko je Narodni dom v Trstu gorel, so fašisti razdejali in oropali še druge slovenske ustanove, naslednji dan pa požgali tudi Narodni dom v Pulju. V naslednjih dveh letih je bilo po podatkih italijanskih zgodovinarjev požganih, napadenih ali razdejanih več kot sto trideset poslopij, središč delavskih in slovenskih narodnih organizacij, knjižnic, telovadnic, župnišč in tiskarn.
V Urugvaju v Južni Ameriki se je leta 1930 začelo prvo svetovno prvenstvo v zgodovini nogometa. Sodelovalo je 13 državnih moštev, med njimi le štiri iz Evrope: Francija, Belgija, Jugoslavija in Romunija. Drugi evropski nogometaši so se ustrašili dolgega potovanja in drugačnega podnebja. Zadnje tekme so bile na stadionu Centenario v Montevideu, ki je že takrat sprejel 80.000 gledalcev. Prvi svetovni nogometni prvak postala reprezentanca Urugvaja, ki je v finalu premagala Argentino z 2 : 0, Kraljevina Jugoslavija pa se je uvrstila na četrto mesto.
Andrej Smole, Prešernov prijatelj – mecen in zbiralec ljudskih pesmi Franc Coronini, podpora predlogom slovenskih poslancev Ukinitev slovenske trgovsko-obrtne zadruge v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Perlach, rektor dunajske univerze iz Svečine Franc Smodej, predsednik Narodnega sveta za Koroško Milan Majcen, upornik, ki so ga okupatorji pokopali z vojaškimi častmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marička Žnidaršič, poezija poveže vojni čas in domačo pokrajino Duša Počkaj, igralkina ekspresivna navzočnost Franci Zagoričnik, ustvarjalec vizualne in konkretne poezije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Majciger, soustanovitelj mariborske čitalnice in slovenske posojilnice Dr. Andrej Karlin, s tržaškega škofijskega sedeža na mariborskega Mitja Gorjup, najmlajši glavni urednik časnika Delo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov