Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi doktorat znanosti s pečatom ljubljanske univerze, kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani, prve slovenske planinske postojanke, koraki k elektrifikaciji Maribora
15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Zajec. Po šolanju na Dunaju in po potovanju po Italiji je bival v Parizu, kjer je spoznal dela Augusta Rodina. Do prve svetovne vojne je nato v Rimu sodeloval z Ivanom Meštrovićem, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano in tam poučeval. Ivan Zajec je bil značilni akademski klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov. Njegov opus je obsežen: poleg javnih spomenikov in nagrobne plastike je ustvarjal tudi portrete in manjšo žanrsko plastiko. Njegovo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta Triglavska koča na Prodih pod Triglavom, ki sta jo pred 150. leti zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja leta 1893, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico. Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, je bilo na današnji dan leta 1894.
Leta 1914 je mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije, zato so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi izmenično elektrodistribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici.
Ana Mayer, ki se je leta 1895 rodila v Ložah pri Vipavi, je po osnovni šoli in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo. Pripadala je prvi generaciji deklet, ki je smela obiskovati gimnazijo. Potem ko je na ljubljanski Klasični gimnaziji z odliko opravila maturo, je odšla na dunajsko univerzo, kjer je študirala kemijo in fiziko. Ko so dogodki leta 1918 začeli napovedovati razpad monarhije in je vodstvo univerze na Dunaju sprejelo odlok, po katerem so morali študentke in študentje slovanskih narodov zapustiti univerzo, je tudi Ana prekinila študij. Po ustanovitvi prve slovenske univerze ga je nadaljevala in na današnji dan leta 1920 je zagovarjala svojo disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. S tem je postala prva doktorantka Univerze v Ljubljani in glede na zbornik Univerze v Padovi, 72. ženska, ki je do leta 1920 prejela naziv doktorice znanosti.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Prvi doktorat znanosti s pečatom ljubljanske univerze, kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani, prve slovenske planinske postojanke, koraki k elektrifikaciji Maribora
15. julija 1869 se je v Ljubljani rodil kipar Ivan Zajec. Po šolanju na Dunaju in po potovanju po Italiji je bival v Parizu, kjer je spoznal dela Augusta Rodina. Do prve svetovne vojne je nato v Rimu sodeloval z Ivanom Meštrovićem, po vojni pa se je vrnil v Ljubljano in tam poučeval. Ivan Zajec je bil značilni akademski klasicist, ki mu je poznavanje antike in renesanse omogočilo skrbno obdelavo detajlov. Njegov opus je obsežen: poleg javnih spomenikov in nagrobne plastike je ustvarjal tudi portrete in manjšo žanrsko plastiko. Njegovo najpomembnejše delo je Prešernov spomenik v Ljubljani. Leta 1950 je za življenjsko delo prejel Prešernovo nagrado.
Prve planinske koče na Slovenskem so postavili v drugi polovici 19. stoletja, ko se je začel razvijati planinski turizem. Najprej je bila odprta Triglavska koča na Prodih pod Triglavom, ki sta jo pred 150. leti zgradila Jože in Lovrenc Škantar iz Srednje vasi pri Bohinju – denar so zbrali ljubljanski planinci – vendar je bila že čez pet let neuporabna. Slovensko planinsko društvo, ustanovljeno februarja leta 1893, je že leto po ustanovitvi odprlo svoji prvi planinski koči: Orožnovo na planini Lisec pod Črno prstjo in Kocbekovo na Molički planini pod Ojstrico. Slovesno odprtje Orožnove koče, poimenovane po načelniku Slovenskega planinskega društva Franu Orožnu, je bilo na današnji dan leta 1894.
Leta 1914 je mariborski mestni svet na predlog svojega odbora za elektrifikacijo sprejel pogodbo s Štajersko električno družbo v Gradcu o dobavi električne energije. Pogodba je predvidevala, da bo mestna občina zgradila električno razdelilno napeljavo po mestu in skrbela za prodajo električne energije, zato so organizirali posebno mestno službo, ki je leta 1914 začela graditi izmenično elektrodistribucijsko omrežje v mestu in njegovi okolici.
Ana Mayer, ki se je leta 1895 rodila v Ložah pri Vipavi, je po osnovni šoli in liceju v Ljubljani na Dunaju študirala kemijo. Pripadala je prvi generaciji deklet, ki je smela obiskovati gimnazijo. Potem ko je na ljubljanski Klasični gimnaziji z odliko opravila maturo, je odšla na dunajsko univerzo, kjer je študirala kemijo in fiziko. Ko so dogodki leta 1918 začeli napovedovati razpad monarhije in je vodstvo univerze na Dunaju sprejelo odlok, po katerem so morali študentke in študentje slovanskih narodov zapustiti univerzo, je tudi Ana prekinila študij. Po ustanovitvi prve slovenske univerze ga je nadaljevala in na današnji dan leta 1920 je zagovarjala svojo disertacijo O učinkovanju formalina na škrob. S tem je postala prva doktorantka Univerze v Ljubljani in glede na zbornik Univerze v Padovi, 72. ženska, ki je do leta 1920 prejela naziv doktorice znanosti.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov