Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
JLA bo v treh mesecih zapustila Slovenijo, prvi knjižni katalog na Slovenskem, luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča – Toša, kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih. Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Luksemburgu je telovadec Jože Primožič leta 1930 postal štirikratni svetovni prvak. Naziv najboljšega na svetu je osvojil v mnogoboju, na bradlji, na parterju in na konju z ročaji. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. S 36 leti je nastopil na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1938 pa se je v Pragi zadnjič udeležil svetovnega prvenstva in na njem osvojil bronasti kolajni. Jugoslovanska sokolska vrsta je pred 91. leti v Luksemburgu v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Se je pa na tem tekmovanju zgodila tragična nesreča – telovadec Tone Malej iz Ljubljane je med tekmovanjem nesrečno padel z orodja in umrl.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
Leta 1995 so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je bila približno deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Prisluhnimo melodiji, ki jo je iz replike koščene piščali izvabil Vlado Batista. //odlomek// Naši arheologi so tako odkrili najbrž najstarejšo kamenodobno piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara med 45 in 55 tisoč let.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
JLA bo v treh mesecih zapustila Slovenijo, prvi knjižni katalog na Slovenskem, luksemburški uspeh telovadca Jožeta Primožiča – Toša, kost jamskega medveda – najstarejša piščal
Prva velika epidemija kolere leta 1836 je med Ljubljančani povzročila velik strah in preplah, tako da so morali mestni očetje prepovedati zvonjenje mrličem, da se ne bi meščani preveč vznemirjali. Podobno je bilo tudi v naslednjih desetletjih in mnogi so predlagali, da bi pokojnike na pokopališče vozili v pogrebnih vozovih. To so utemeljevali tudi z zdravstvenimi razlogi: s takšnim načinom prevažanja mrličev bi bila nevarnost okužbe dosti manjša kot pa pri tedanji nošnji na nosilih. Tako je ljubljanski mestni svet na današnji dan leta 1866 soglasno sprejel sklep o uvedbi mrliškega voza in hkrati dodal, da se lahko vsak Ljubljančan odloči za način pogrebnega sprevoda: ali najame modernejši mrliški voz ali pa se odloči za pogrebni sprevod po starem načinu, torej z nošnjo pokojnika na pokopališče svetega Krištofa, ki je bilo tedaj na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča.
Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi v Luksemburgu je telovadec Jože Primožič leta 1930 postal štirikratni svetovni prvak. Naziv najboljšega na svetu je osvojil v mnogoboju, na bradlji, na parterju in na konju z ročaji. To je bil tudi vrhunec njegove kariere. S 36 leti je nastopil na svojih zadnjih olimpijskih igrah v Berlinu, leta 1938 pa se je v Pragi zadnjič udeležil svetovnega prvenstva in na njem osvojil bronasti kolajni. Jugoslovanska sokolska vrsta je pred 91. leti v Luksemburgu v skupnem seštevku osvojila tretje mesto. Se je pa na tem tekmovanju zgodila tragična nesreča – telovadec Tone Malej iz Ljubljane je med tekmovanjem nesrečno padel z orodja in umrl.
Leta 1991 je jugoslovansko predsedstvo sprejelo sklep, da se Jugoslovanska armada z opremo in oborožitvijo v treh mesecih umakne iz Slovenije in da bodo še pred tem iz nje odpuščeni vsi slovenski vojaki. Odločitvi pa je nasprotoval hrvaški predstavnik Stipe Mesić, saj so se razmere na Hrvaškem nevarno zaostrovale, armada, ki so jo tedaj že sestavljali pripadniki pretežno srbske narodnosti, pa je želela tam ter v Bosni in Hercegovini okrepiti svoje enote s posadkami in orožjem iz Slovenije.
Leta 1995 so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je bila približno deset centimetrov, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa je imela dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Prisluhnimo melodiji, ki jo je iz replike koščene piščali izvabil Vlado Batista. //odlomek// Naši arheologi so tako odkrili najbrž najstarejšo kamenodobno piščal na svetu, saj je radiokarbonska analiza pokazala, da je stara med 45 in 55 tisoč let.
Nesrečni konec obveščevalca Osvobodilne fronte Eden najlepših hotelov svojega časa ob Jadranu Prvo civilno letališče na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik in soustanovitelj naše prve gorske reševalne postaje Samosvoj slikar in grafik Incident hladne vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor mladinskih pripovedi, povesti in romanov Godba glavnega štaba slovenske partizanske vojske Slovenski krvni davek v Galiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznujemo slovensko Prekmurje Ameriški kongresnik slovenskega rodu Strokovnjak za matematično statistiko in verjetnostne račune *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj, ki je prebujal narodno zavest Predstojnica kongregacije šolskih sester Lov na tune v Tržaškem zalivu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Podučna knjiga materam, kako naj sebe in svoje otroke zdrave ohranijo« Maribor dobi dramatično društvo Prevajalka knjig in filmov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vitez, ki je gradil železniške povezave Pot do novega Deželnega gledališča »Nedelja sirkovih metel« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Apostolski upravitelj jugoslovanskega dela Goriške nadškofije Izvirni pristopi k oblikovanju lutk V Neaplju o povojni ozemeljski pripadnosti Istre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dachavskih procesov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske matice Eden od začetnikov slovenskega alpinizma Prežihov Voranc – socialni realist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Od istrskih do haloških krajinskih motivov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narodna čitalnica v Ilirski Bistrici Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp Pisatelj, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Na braniku slovenske šole v Celju Žlahtna odrska interpretka materinskih likov Ideja o Slovenski planinski poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas Skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« Zgodovinski uspeh alpinističnega para v severni steni Špika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jezikoslovec s Koroškega Teolog, pisatelj in pesnik Začetek televizijskega oddajanja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Redni profesor gradbeništva v Helsinkih S sadjem in vinom po evropskih razstavah Basist ter operni in koncertni pevec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za razvoj pridelave sadja Denarna reforma podonavske monarhije Trener na poti do olimpijskih odličij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof, ki se je uprl zahtevi nacistov Na Bledu o Balkanski federaciji Samopostrežne trgovine prihajajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov