Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dr. Karel Verstovšek – predsednik Narodnega sveta za Štajersko, kronist dogajanja v Slovenskih goricah, Češki planinci in njihova koča pod Grintovci, Radio Osvobodilne fronte

Pred 150 leti se je v Velenju rodil klasični filolog in politik Karel Verstovšek. Po gimnaziji v Celju je v Gradcu študiral klasično filologijo in leta 1903 doktoriral. Do leta 1911 je poučeval na gimnaziji v Celju, od 1921 do smrti pa je bil profesor na klasični gimnaziji v Mariboru. Leta 1909 je bil izvoljen za poslanca v štajerskem deželnem zboru in pozneje za poslanca državnega zbora na Dunaju. Potem ko je predsednik Jugoslovanskega kluba poslancev dr. Anton Korošec 1917 v državnem zboru na Dunaju prebral Majniško deklaracijo, je prav Verstovšek postal eden najbolj izpostavljenih organizatorjev deklaracijskega gibanja. Kot predsednik Narodnega sveta za Štajersko je imel leta 1918 pomembno vlogo v boju za našo severno mejo. Sodeloval je pri pripravah za prevzem vojaške oblasti v Mariboru in je 1. novembra 1918 podpisal imenovanje majorja Rudolfa Maistra za generala. V Narodni vladi Slovencev, Hrvatov in Srbov je postal poverjenik za uk in bogočastje – danes bi rekli – minister za šolstvo. Po prvi svetovni vojni je pomagal pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu ter k ustanovitvi vrste novih šol na Slovenskem. Dr. Karel Verstovšek ima pomembne zasluge tudi za ustanovitev Univerze v Ljubljani in gimnazije v Murski Soboti.

Pravnik in pisatelj Ožbalt Ílaunig ali Reberški Ožbej je po ljudski šoli v Žitari vasi in gimnaziji v Celovcu eno leto obiskoval bogoslovje, a je pozneje v Gradcu vpisal študij prava, ki ga je uspešno dokončal. Poklicna pot ga je leta 1908 pripeljala v Lenart v Slovenskih goricah, kjer je ostal vse življenje. S krajšimi proznimi prispevki je sodeloval v več listih, poleg tega pa je v knjigi izdal štiri jurčičevske zgodovinske povesti. Dve sta bili dramatizirani: “Slednji vitez Reberčan” in “Črni križ pri Hrástovcu”. Pisatelj Lojz Kraigher je naslovnega junaka svojega romana “Kontrolor Škrobar” deloma upodobil po Ožboltu Ilaunigu, ki je bil natančen kronist slovenskogoriškega dogajanja v obdobju med obema svetovnima vojnama in se je rodil pred 145 leti v kraju Reberca pri Železni Kapli na Koroškem.

Češko kočo na Spodnjih Ravneh pod severnimi ostenji Grintovcev, ob robu prepadnega pobočja nad dolino Ravenske Kočne, je zgradila leta 1897 ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva iz Prage, po kateri je koča tudi dobila ime. Uradno so jo odprli na današnji dan leta 1900.

Leta 1944 je začela v Črnomlju oddajati radijska postaja Radio osvobodilne fronte. Radio je imel svojo fonoteko, prenašal je javne prireditve iz Doma kulture v Črnomlju, pri njem pa je delovala igralska družina, pogosto pa je na njegovih valovih nastopilo tudi Frontno gledališče.

Razširjeni različici zapisa lahko prisluhnete v zvočni priponki, ki bo dodana po predvajanju rubrike, po 12. uri in 5 minut.