Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov