Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Mihael Štrukelj (1851-1923) redni profesor gradbeništva v Helsinkih, pesnik Goriških brd, strokovnjak na področju visokih tehnologij, politik, ki je verjel, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko
Mihael Štrukelj je bil prvi redni univerzitetni profesor med gradbeniki slovenskega rodu v tujini. To je postal leta 1908 na novi tehniški visoki šoli v Helsinkih. Sicer pa je tudi večji del svojega življenja deloval na Finskem, kjer je svoje odlično teoretično znanje potrjeval s praktičnim konstruktorskim delom. Še posebej je bil strokovnjak za vodne gradnje, pri graditvi mostov pa je bil v tedanjem svetovnem vrhu. Med drugim je projektiral tudi dva svetilnika ter jekleni most čez reko Oulu na Finskem, s katerim je že opazno uveljavil moderna načela funkcionalne estetike in prostorskega oblikovanja. Ta most je bil tedaj prvi te vrste na Finskem. Pisal je tudi strokovna dela; najpomembnejše je »Atlant o mostovih« s predstavitvijo tisoč in več mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Mihael Štrukelj se je rodil pred 170-imi leti v Logu pod Mangartom.
Pesnik in prevajalec Alojz Gradnik je v Gorici maturiral in leta 1907 na Dunaju doktoriral iz prava. Ob začetku prve svetovne vojne je bil zaradi tako imenovanega »srbofilstva« zaprt, po vojni pa je v Ljubljani postal visok pravni strokovnjak in opravljal svoje delo v Beogradu in Zagrebu. Gradnik velja za pesnika med moderno in ekspresionizmom. Zaradi tematike ga največkrat imenujejo pesnika Goriških brd ali pesnika ljubezni in smrti. Ob ljubezenski poeziji je zanj najznačilnejša domačijska izpoved in tudi v zgradbi pesmi se je približal ljudskim oblikam. V njegovih zadnjih zbirkah – predvsem v baladah –je čutiti slutnjo, potem pa grozo druge svetovne vojne. Po vojni je nadaljeval predvsem prevajalsko delo: med drugim je prevedel Dantejeva Nebesa, Byronovo Parizíno in Shakespearjeve sonete. Alojz Gradnik velja za najopaznejšega slovenskega pesnika in poleg Župančiča najpomembnejšega lirika med obema vojnama. Rodil se je leta 1882 v Medani v Goriških brdih.
Metalurg Stojan Zalar je leta 1947 diplomiral na metalurškem oddelku ljubljanske Tehniške fakultete. Po službovanju v tovarni aluminija v Lozovcu pri Skradinu na Hrvaškem se je zaposlil v kemični tovarni Moste in sredi petdesetih let odšel na podiplomski študij v Združene države Amerike. Na univerzi New York je doktoriral iz fizike in pozneje delal v podjetju za mikroelektroniko in procesno tehniko v Bostonu, na razvojnem oddelku podjetja Westinghouse v Pittsburghu ter do upokojitve pri IBM. Ukvarjal se je predvsem s študijem materialov za integrirana vezja in bil eden prvih naših rojakov, ki so v ZDA delovali na področju visokih tehnologij. Stojan Zalar se je rodil pred 100 leti v Šoštanju.
Politik France Popit je kot petnajstletnik postal član zveze komunistične mladine, zaradi političnega delovanja pa je ostal brez možnosti obiskovanja katere koli srednje šole v Kraljevini Jugoslaviji. Leta 1940 je postal član Komunistične partije in se ob začetku druge svetovne vojne pod vzdevkom Jokl pridružil partizanom. Bil je član Vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte oziroma SNOS-a in je konec vojne dočakal kot pomočnik šefa Ozne za Slovenijo. Pozneje je bil najprej minister za rudarstvo in pomočnik predsednika sveta za industrijo, član republiškega izvršnega sveta, sekretar zveznega izvršnega sveta v Beogradu, član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije in v letih od 1984 do 1988 predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije. Na tem položaju ga je nasledil Janez Stanovnik. France Popit je bil kot partijski funkcionar privrženec trše komunistične linije in zagovornik stališča, da je mogoče slovensko družbo obvladovati s trdo roko, podporo tajnih služb in discipliniranjem odklonov. Tako je spregovoril na 8. kongresu Zveze komunistov Slovenije aprila 1978 *Posnetek . Še leta 1989, pred dokončnim razhodom starejše partijske generacije z mlajšimi reformisti, je povedal, da mora partija imeti popoln nadzor nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko. France Popit - Jokl, nosilec partizanske spomenice 1941, se je rodil pred 100 leti na Vrhniki.
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov