Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Ob 100 letnici rojstva opernega ustvarjalca Sama Smerkolja, biolog in podzemeljska favna, Ivan Cankar za 6 tednov v zapor na Ljubljanskem gradu, spomenik v Murski Soboti

Biolog Ljudevit Kuščer je diplomiral in doktoriral na dunajski univerzi. Nekaj let je bil kustos narodnega muzeja v Zagrebu, nato profesor na kranjski gimnaziji in raziskovalec v zoološkem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Tam je leta 1936 postal zasebni docent za zoologijo, leta 1944 pa izredni profesor. Ljudevit Kuščer je preučeval mehkužce, zlasti podzemeljsko favno. Njegova bogata zbirka je zdaj v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Biolog Ljudevit Kuščer se je rodil pred 130 leti v Piranu.

Operni in koncertni pevec Samo Smerkolj je sprva študiral pravo, nato pa solopetje pri glasbenih pedagogih Juliju Betettu in Bogu Leskovicu. Leta 1945 je v ljubljanski Operi debitiral kot knez Igor v istoimenski operi Aleksandra Porfirjeviča Borodina. Poslušajmo posnetek njegove interpretacije te vloge iz leta 1959 …. *Posnetek Samo Smerkolj je nastopil v več kot sto vlogah, njegove umetniške stvaritve pa so pomenile velik prispevek k utrditvi ugleda osrednje slovenske operne hiše. Posvečal se je tudi koncertnemu petju. V letih 1949 in 1958 je prejel Prešernovo nagrado. Ob utemeljitvi za drugo Prešernovo nagrado je zapisano, da je Smerkoljeva kreacija don Lorenza v Črnih maskah ena najpopolnejših v zgodovini slovenske opere. Operni pevec, lirski baritonist Samo Smerkolj, se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.

Leta 1914, v obdobju prvih resnejših vojaških spopadov po napadu avstro-ogrskih sil na Srbijo, so v gostilni na Vrhniki avstrijski orožniki aretirali pisatelja Ivana Cankarja, tedaj največjo osebnost slovenskega kulturnega življenja. Podlaga za aretacijo je bila ovadba, da je pisatelj v gostilni govoril »Srbom prijazne besede«. Ivana Cankarja so kmalu nato izpustili in ga pozneje spet aretirali. Tedaj je za šest tednov pristal v preiskovalnem zaporu vojnega sodišča na Ljubljanskem gradu.

Leta 1945 so v Murski Soboti odkrili spomenik vojakom sovjetske Rdeče armade, ki ga je zasnoval ruski arhitekt Arončiko. Znamenje sestavlja več kot 17 metrov visoki spomenik. Na obeh straneh sta postavljena ruska topova, del tedanje vojaške opreme. Pod njima sta dva vojaka, na levi sovjetski vojak, na desni pa partizan. Oba kipa sta visoka 240 centimetrov in sta delo kiparjev bratov Borisa in Zdenka Kalina iz Ljubljane. Kip rdečearmejca je izdelal Boris, kip partizana pa Zdenko. Slovesnega odkritja spomenika v Murski Soboti so se poleg predstavnikov sovjetske udeležili tudi predstavniki francoske in britanske armade.