Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Pot do novega Deželnega gledališča, vitez, ki je gradil železniške povezave, župan avstrijskega Gradca iz Slovenskih goric, protivladne demonstracije na pragu svetovne vojne

Leta 1875 se je v Trstu rodil železničarski inženir Maks Klodič, vitez Sabladoski. Gradbeništvo je študiral na Dunaju. Med njegovimi pomembnejšimi stvaritvami so bohinjska, turska in belokranjska železniška proga ter povezava Gorice s Trbižem. Znan je tudi kot pisec izčrpnih monografij o bohinjskem, karavanškem in turskem predoru. Maks Klodič je bil skupaj z Alojzijem Horvatom in Rudolfom Kovačičem eden najbolj vnetih zagovornikov železniške povezave med Slovenijo in morjem, gospodarsko utemeljene dopolnitve celotne slovenske železniške mreže in reševanja ljubljanskega železniškega vozla.

Leto dni po tistem, ko je pogorela stavba Deželnega gledališča v Ljubljani, ki je stala na prostoru današnje Slovenske filharmonije, se je kranjski deželni odbor odločil postaviti novo gledališče. Zanj so izbrali načrt dveh čeških arhitektov in na današnji dan leta 1890 zasadili prvo lopato za novo Deželno gledališče, v katerem je zdaj Opera Slovenskega narodnega gledališča. Že čez dva meseca so vzidali temeljni kamen, novo gledališče pa so odprli septembra leta 1892. Ob slovesnem odprtju je bila na sporedu tragedija Veronika Deseniška Josipa Jurčiča v režiji Ignacija Borštnika.

Trinajstega avgusta 1927 je delavski zbor mariborskih pekov gostoval v Gradcu, z zborom pa je potovalo približno 500 Mariborčanov. Priredili so uspešen koncert s sporedom slovenskih pesmi. Na graškem kolodvoru jih je sprejel graški župan Vincenc Muhič – slovenski rojak iz Lenarta v Slovenskih goricah. Muhič je bil pekovski pomočnik in je začel svojo kariero kot funkcionar v pekovskem sindikatu v Gradcu. Novembra 1903 je bil prvič izvoljen v graški občinski svet, v njem pa je ostal vse do vdora nacistov v Avstrijo leta 1934. Kar trikrat je bil izvoljen za graškega župana, leta 1933 pa je postal tudi častni meščan Gradca.

Avgusta 1938 je bila v Mariboru napovedana velika slovesnost, posvečena 20. obletnici nastanka nove države – Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev – kraljevine Jugoslavije. V napetem ozračju po priključitvi Avstrije tretjemu rajhu so se oblasti zbale širših protinacističnih protestov in izražanja narodne zavesti, zato so jubilejno slovesnost prepovedale. Demonstracije proti nacistični grožnji in zunanjepolitični usmeritvi vlade Milana Stojadinoviča so res organizirali. Udeleženci so zahtevali politično in vojaško naslonitev Jugoslavije na Češkoslovaško, Francijo in Sovjetsko zvezo.