Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobi dramatično društvo, vodja obveščevalnega centra 9. korpusa, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje
Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prizadevala so si za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbeno dramatskega poustvarjanja. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev *Posnetek … je o razmerju med nemško in slovensko gledališko ustvarjalnostjo v tedanjem Mariboru razmišljal literarni zgodovinar dr. Bruno Hartman. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.
Drago Flis je pred vojno študiral medicino v Ljubljani. Po napadu na Jugoslavijo se je sredi julija 1941 priključil prvim partizanom in s Pohorsko četo sodeloval v prvi veliki akciji, ko so napadli žandarmerijsko postajo v Ribnici na Pohorju. Pozneje je postal bolničar v Krimskem odredu in deloval na Primorskem. Leta 1943, ko sta bila ustanovljena Severnoprimorski in Južnoprimorski odred, je bil postavljen za namestnika komisarja. Pri vasi Deskle je vzpostavil stik s prvimi padalci, nato pa je v Furlaniji deloval kot obveščevalec. Leta 1944 je postal vodja obveščevalnega centra štaba IX. Korpusa, kjer so ga imenovali za šefa obveščevalnega centra. Do leta 1960 je sodeloval v organih za notranje zadeve in v diplomaciji. Nosilec partizanske spomenice 1941 in narodni heroj Drago Flis - Strela se je rodil pred 100 v Blanci pri Krškem.
Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.
Pred 90. leti je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Prej se je oskrbovala iz več manjših mestnih elektrarn. V javno električno omrežje se je lahko vključila šele, ko je bil zgrajen daljnovod Velenje–Črnuče, ki je povezal kranjsko in štajersko električno omrežje. To je kasneje s pomočjo hidroelektrarne Fala na Dravi – najmočnejše elektrarne v državi zagotavljalo stabilno in nemoteno oskrbo tedanje Slovenije in dela Hrvaške z električno energijo.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Maribor dobi dramatično društvo, vodja obveščevalnega centra 9. korpusa, prevajalka knjig in filmov, Ljubljana priključena na javno električno omrežje
Dramatična društva so bila organizirane skupine ljubiteljev gledališča in igranja v slovenskem jeziku ter so postala temelji poznejših narodnih in poklicnih gledališč. Prizadevala so si za uveljavitev slovenske besede na gledališkem odru ter za dvig ravni slovenskega igranja in glasbeno dramatskega poustvarjanja. Prvo je bilo ustanovljeno leta 1866 v Ljubljani. Namen društva je bil položiti temelj narodnemu gledališču. Izdajalo je Slovensko Talijo, zbirko dramatičnih iger. V Mariboru pa so Dramatično društvo ustanovili 14. avgusta 1909. Povezalo je dotedanja ločena slovenska gledališka prizadevanja, posebno Bralnega in pevskega društva ter Slovenske čitalnice. Prostore je imelo v Narodnem domu, sezidanem natanko desetletje prej, od prve predstave pa do začetka prve svetovne vojne so pripravili kar 56 uprizoritev *Posnetek … je o razmerju med nemško in slovensko gledališko ustvarjalnostjo v tedanjem Mariboru razmišljal literarni zgodovinar dr. Bruno Hartman. Velik pomen so imela tudi gostovanja društva v Celju, Slovenski Bistrici, na Ptuju in še posebno v Celovcu, mariborski oder pa je gostil ljubljanske in celjske gledališčnike.
Drago Flis je pred vojno študiral medicino v Ljubljani. Po napadu na Jugoslavijo se je sredi julija 1941 priključil prvim partizanom in s Pohorsko četo sodeloval v prvi veliki akciji, ko so napadli žandarmerijsko postajo v Ribnici na Pohorju. Pozneje je postal bolničar v Krimskem odredu in deloval na Primorskem. Leta 1943, ko sta bila ustanovljena Severnoprimorski in Južnoprimorski odred, je bil postavljen za namestnika komisarja. Pri vasi Deskle je vzpostavil stik s prvimi padalci, nato pa je v Furlaniji deloval kot obveščevalec. Leta 1944 je postal vodja obveščevalnega centra štaba IX. Korpusa, kjer so ga imenovali za šefa obveščevalnega centra. Do leta 1960 je sodeloval v organih za notranje zadeve in v diplomaciji. Nosilec partizanske spomenice 1941 in narodni heroj Drago Flis - Strela se je rodil pred 100 v Blanci pri Krškem.
Prevajalka Gitica Jakopin je diplomirala iz germanistike in romanistike. Njen prevajalski opus je zelo obsežen, saj je iz srbohrvaščine, ruščine, francoščine, nemščine in angleščine prevedla več kot 70 knjig. Prevajala je dela Dostojevskega, Rabelaisa, Londona, Agathe Christie, Handkeja in drugih, poleg tega je prevedla več kot sto filmov, dram in nadaljevank. Pisala je tudi prozo za otroke. Za svoj ne samo obsežen, ampak tudi kakovosten opus je bila leta 1985 nagrajena z najvišjim prevajalskim priznanjem Sovretovo nagrado. Prevajalka Gitica Jakopin se je rodila leta 1928 v Leskôvcu pri Krškem.
Pred 90. leti je bila Ljubljana priključena na javno električno omrežje. Prej se je oskrbovala iz več manjših mestnih elektrarn. V javno električno omrežje se je lahko vključila šele, ko je bil zgrajen daljnovod Velenje–Črnuče, ki je povezal kranjsko in štajersko električno omrežje. To je kasneje s pomočjo hidroelektrarne Fala na Dravi – najmočnejše elektrarne v državi zagotavljalo stabilno in nemoteno oskrbo tedanje Slovenije in dela Hrvaške z električno energijo.
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Neveljaven email naslov