Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Gradbeni podvig mladega Josipa Slavca v Zidanem mostu, astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru, Slovencem je vladal skoraj 68 let, toplozračni balon vzletel v Belgiji in pristal na Goričkem

Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina. Po njem se od leta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga januarja 1999 odkrili astronomi iz Observatorija Črni Vrh.

Leta 1830 se je na Dunaju rodil avstrijski cesar Franc Jožef 1. Že v zgodnji mladosti je bil vzgajan v strogem, tradicionalnem duhu ob pomoči izbranih plemičev, med katerimi je bil zelo pomemben tudi njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini, ki je prihajal iz Gorice. Monarhiji je zavladal ob koncu nemirnega leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. V slovenskih krajih je bil večkrat, tudi leta 1895, ko je Ljubljani po potresu zagotovil izdatno finančno pomoč. Pred sodno palačo na tedanjem Slovenskem trgu − v današnjem Miklošičevem parku so mu leta 1908 postavili kip, delo Svitoslava Peruzzija − v zahvalo za njegov obisk po potresu. Na silvestrsko noč leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa pozneje postavili kip Frana Miklošiča. Tri leta po njegovi smrti je habsburško cesarstvo razpadlo.

Februarja 1929 je gradbeno podjetje mladega lastnika, komaj 28-letnega Josipa Slavca na licitaciji direkcije državnih železnic v Ljubljani med osmimi konkurenti dobilo naročilo za graditev velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Novogradnja naj bi omogočila direkten promet na železniški progi Ljubljana−Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja lokomotive. Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani. Betonski objekt v Zidanem Mostu, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta pred 90 leti.

Na večer 18. avgusta 1934 se je nad vasjo Ženavlje na Goričkem pojavil stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma, ki sta tisto jutro sicer poletela v Belgiji, da bi na višini okoli 16 tisoč metrov raziskovala vremenske pojave, toda slabo vreme ju je zaneslo čez Avstrijo do Goričkega – skoraj 1800 kilometrov proč od kraja vzleta. Ko sta na tleh zagledala vaščane, sta spustila vrv in zasilno pristala. Začudeni domačini so ju prijazno sprejeli in pogostili, pri njih sta tudi prenočila. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem je več dni poročalo evropsko in ameriško časopisje, pa tudi radijske postaje – Belgijca sta bila tudi gosta Radia Ljubljana. V spomin na ta dogodek so v Ženavljah leta 1997 postavili bronasti spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci pa je povezavo s spominjanjem pristanka nenavadnih potnikov v njihovem kraju vzela kar za svoj občinski praznik. Še ta zanimivost. Eden od obeh znanstvenikov Max Cosyns je v 92-em letu starosti umrl leta 1998.