Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gradbeni podvig mladega Josipa Slavca v Zidanem mostu, astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru, Slovencem je vladal skoraj 68 let, toplozračni balon vzletel v Belgiji in pristal na Goričkem
Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina. Po njem se od leta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga januarja 1999 odkrili astronomi iz Observatorija Črni Vrh.
Leta 1830 se je na Dunaju rodil avstrijski cesar Franc Jožef 1. Že v zgodnji mladosti je bil vzgajan v strogem, tradicionalnem duhu ob pomoči izbranih plemičev, med katerimi je bil zelo pomemben tudi njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini, ki je prihajal iz Gorice. Monarhiji je zavladal ob koncu nemirnega leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. V slovenskih krajih je bil večkrat, tudi leta 1895, ko je Ljubljani po potresu zagotovil izdatno finančno pomoč. Pred sodno palačo na tedanjem Slovenskem trgu − v današnjem Miklošičevem parku so mu leta 1908 postavili kip, delo Svitoslava Peruzzija − v zahvalo za njegov obisk po potresu. Na silvestrsko noč leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa pozneje postavili kip Frana Miklošiča. Tri leta po njegovi smrti je habsburško cesarstvo razpadlo.
Februarja 1929 je gradbeno podjetje mladega lastnika, komaj 28-letnega Josipa Slavca na licitaciji direkcije državnih železnic v Ljubljani med osmimi konkurenti dobilo naročilo za graditev velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Novogradnja naj bi omogočila direkten promet na železniški progi Ljubljana−Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja lokomotive. Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani. Betonski objekt v Zidanem Mostu, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta pred 90 leti.
Na večer 18. avgusta 1934 se je nad vasjo Ženavlje na Goričkem pojavil stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma, ki sta tisto jutro sicer poletela v Belgiji, da bi na višini okoli 16 tisoč metrov raziskovala vremenske pojave, toda slabo vreme ju je zaneslo čez Avstrijo do Goričkega – skoraj 1800 kilometrov proč od kraja vzleta. Ko sta na tleh zagledala vaščane, sta spustila vrv in zasilno pristala. Začudeni domačini so ju prijazno sprejeli in pogostili, pri njih sta tudi prenočila. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem je več dni poročalo evropsko in ameriško časopisje, pa tudi radijske postaje – Belgijca sta bila tudi gosta Radia Ljubljana. V spomin na ta dogodek so v Ženavljah leta 1997 postavili bronasti spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci pa je povezavo s spominjanjem pristanka nenavadnih potnikov v njihovem kraju vzela kar za svoj občinski praznik. Še ta zanimivost. Eden od obeh znanstvenikov Max Cosyns je v 92-em letu starosti umrl leta 1998.
6237 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Gradbeni podvig mladega Josipa Slavca v Zidanem mostu, astronom iz Mengša – mandarin na kitajskem dvoru, Slovencem je vladal skoraj 68 let, toplozračni balon vzletel v Belgiji in pristal na Goričkem
Leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar Avguštin Hallerstein. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je dobro desetletje pozneje postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina. Po njem se od leta 2003 imenuje asteroid 15071 Hallerstein, ki so ga januarja 1999 odkrili astronomi iz Observatorija Črni Vrh.
Leta 1830 se je na Dunaju rodil avstrijski cesar Franc Jožef 1. Že v zgodnji mladosti je bil vzgajan v strogem, tradicionalnem duhu ob pomoči izbranih plemičev, med katerimi je bil zelo pomemben tudi njegov dolgoletni mladostni vzgojitelj Johann Baptist grof Coronini, ki je prihajal iz Gorice. Monarhiji je zavladal ob koncu nemirnega leta 1848, od leta 1867 pa je bil tudi ogrski kralj. V slovenskih krajih je bil večkrat, tudi leta 1895, ko je Ljubljani po potresu zagotovil izdatno finančno pomoč. Pred sodno palačo na tedanjem Slovenskem trgu − v današnjem Miklošičevem parku so mu leta 1908 postavili kip, delo Svitoslava Peruzzija − v zahvalo za njegov obisk po potresu. Na silvestrsko noč leta 1918 so kip odstranili, na njegov podstavek pa pozneje postavili kip Frana Miklošiča. Tri leta po njegovi smrti je habsburško cesarstvo razpadlo.
Februarja 1929 je gradbeno podjetje mladega lastnika, komaj 28-letnega Josipa Slavca na licitaciji direkcije državnih železnic v Ljubljani med osmimi konkurenti dobilo naročilo za graditev velikega mostu čez Savinjo na železniški postaji Zidani Most. Novogradnja naj bi omogočila direkten promet na železniški progi Ljubljana−Zagreb in obratno, brez zamudnega premikanja lokomotive. Načrte za most, ki je meril v dolžino 151 m in je imel obliko treh lokov, je izdelal inženir Emil Franz, zaposlen na Generalni direkciji državnih železnic v Beogradu, ob pomoči inženirja Draga Leskovška pri konstrukcijskem odseku gradbenega oddelka državnih železnic v Ljubljani. Betonski objekt v Zidanem Mostu, ki je bil prvi te vrste v takšnem obsegu pri nas, je obtežilno preizkušnjo prestal 21. julija 1931, prometu pa so ga slovesno izročili 18. avgusta pred 90 leti.
Na večer 18. avgusta 1934 se je nad vasjo Ženavlje na Goričkem pojavil stratosferski balon z dvema belgijskima znanstvenikoma, ki sta tisto jutro sicer poletela v Belgiji, da bi na višini okoli 16 tisoč metrov raziskovala vremenske pojave, toda slabo vreme ju je zaneslo čez Avstrijo do Goričkega – skoraj 1800 kilometrov proč od kraja vzleta. Ko sta na tleh zagledala vaščane, sta spustila vrv in zasilno pristala. Začudeni domačini so ju prijazno sprejeli in pogostili, pri njih sta tudi prenočila. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem je več dni poročalo evropsko in ameriško časopisje, pa tudi radijske postaje – Belgijca sta bila tudi gosta Radia Ljubljana. V spomin na ta dogodek so v Ženavljah leta 1997 postavili bronasti spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci pa je povezavo s spominjanjem pristanka nenavadnih potnikov v njihovem kraju vzela kar za svoj občinski praznik. Še ta zanimivost. Eden od obeh znanstvenikov Max Cosyns je v 92-em letu starosti umrl leta 1998.
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov