Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Demonstracije proti sovjetski vojaški intervenciji v Pragi, Kopitar, ki je sodil o številnih jezikovnih rečeh, soustanovitelj Groharjevega umetniškega kluba, žrtve morskega psa

Slavist, filolog in publicist Jernej Kopitar je gimnazijo in dveletni študij na liceju končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Sprva je kot domači učitelj delal v hiši sestre Žige Zoisa. Pod Zoisovim in Vodnikovim vplivom se je začel zanimati za narodni prerod in slavistiko ter v slovenščino po Kotzebujevem vzoru priredil igro Tinček Petelinček. Takrat si je za znanstvenega vzornika vzel češkega znanstvenika, začetnika slavistike Josefa Dobrovskega in se začel leta 1806 ukvarjati s slovensko slovnico. Leta 1808 je odšel na Dunaj in študiral pravo ter dve leti pozneje postal cenzor za slovenske in novogrške knjige ter delal kot skriptor in kustos v dvorni knjižnici. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. V njenem uvodu je podal svoje narodnobuditeljske zamisli s prvo natančno določitvijo slovenskega jezikovnega ozemlja in zasnovo splošnega slovenskega črkopisa. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja – rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano – dobili prvo znanstveno opisno slovnico.

Anton Gvajc je študiral slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik Groharjevega umetniškega kluba. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc – rodil se je leta 1865 v Ljubljani – je bil po slogu realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.

21. avgusta 1934 je med plavanjem v Jadranskem morju pred Kraljevico v Kvarnerju morski pes zgrabil za nogo Ljubljančanko Veruško Novak. 17-letno dekle je postalo prva dokumentirana žrtev morskega psa na vzhodni strani Jadranskega morja. Za vsemi poznejšimi žrtvami morskih psov so našli vsaj nekaj ostankov, le za nesrečno dijakinjo ljubljanske mestne ženske gimnazije pa nikoli nič.

Vojaki petih držav članic varšavskega sporazuma so na današnji dan leta 1968 zasedli Češkoslovaško in strli tako imenovano praško pomlad. Šlo je za prvo čisto agresijo na pogojno suvereno socialistično državo v imenu tedaj nove moskovske doktrine, po kateri je bila Sovjetska zveza dolžna tudi vojaško posredovati, kjer koli bi bil ogrožen socializem. V kampu ob Bresterniškem jezeru pri Mariboru je tedaj na vrnitev v domovino čakalo več kot 60 češkoslovaških turistov, tamkajšnje sindikalne in delovne organizacije pa so začele zanje zbirati in nakazovati denarno pomoč. Že naslednji dan je približno tisoč študentk in študentov visokošolskih zavodov v Mariboru pripravilo demonstracije, na katerih so obsodili agresijo Sovjetske zveze in njenih satelitov: med prvimi, ki so nagovorili demonstrante, je bil tedaj dvajsetletni študent prava in poznejši književnik Drago Jančar.