Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Dalmatinova Biblija gre v tisk, utemeljitelj konstruktivistične slikarske smeri pri nas, ustvarjalec iz vrst kritične generacije besednih umetnikov, prvo odličje mlade slovenske države na svetovnih prvenstvih

Biblijo je začel prvi prevajati v slovenski jezik Primož Trubar. Leta 1557 je izdal Ta prvi deil tiga Noviga Testamenta – prevod Nove zaveze, ki je poleg Lutrovega pomenil osnovo Dalmatinovega prevoda. Pri Stari zavezi je Dalmatin uporabil Lutrov prevod v nemščino, ki je izšel leta 1534. Za tisk prvega prevoda Biblije v slovenščino je bil sprva odgovoren tiskar Janž Mandelc v Ljubljani. Novica o namenu je prispela do Karla Avstrijskega in takoj je posredoval. Posledice so bile usodne, saj je Mandelc moral tiskarno zapreti, poleg tega pa so ga tudi izgnali iz Ljubljane. 24. avgusta 1581 so se v Ljubljani zbrali izvedenci za grščino, latinščino in slovenščino iz treh dežel: Štajerske, Koroške in Kranjske in skupaj z Dalmatinom dokončno oblikovali slovensko besedilo. Ker so se zavedali, da knjige v avstrijskih tiskarnah ne bi mogli natisniti, so tisk naročili v Wittenbergu na Nemškem. Delo je z naslovom ”Biblija, tu je vse svetu pismu stariga inu noviga testamenta” izšlo leta 1584, v naše kraje pa so v sodih pretihotapili 1500 izvodov, da jih oblastniki ne bi zaplenili.

Slikar, grafik in scenograf Avgust Černigoj se je rodil leta 1898 v Trstu. Šolal se je v domačem mestu in Münchnu, diplomiral na likovni akademiji v Bologni, nekaj časa pa je obiskoval tudi znameniti weimarski Bauhaus. Leta 1924 je v telovadnici tehnične šole v Ljubljani priredil prvo slovensko konstruktivistično razstavo, po razstavi v Jakopičevem paviljonu leto pozneje pa je bil izgnan v Trst. Tam je ustanovil zasebno slikarsko šolo, sodeloval pri ustanovitvi avantgardne revije “Tank” ter organiziral Tržaško konstruktivistično skupino. Černigojeva dela kažejo vplive ruskega konstruktivizma in dadaizma, sicer pa velja za utemeljitelja konstruktivistične slikarske smeri pri nas in za najopaznejšega predstavnika zgodovinske avantgarde v slovenski likovni umetnosti. Uvedel je še eno novost: kolaž ali lepljenko, ki je bila v njegovem času za občinstvo pravi šok. Avgust Černigoj je leta 1976 dobil Prešernovo nagrado, bil pa je tudi dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Dramatik in pisatelj Dominik Smole je pripadal tako imenovani kritični generaciji besednih umetnikov, povezanih pri revijah Beseda, Revija 57 in Perspektive. Čeprav je bil predvsem dramatik, je napisal tudi eno prvih povojnih modernističnih proznih besedil, roman “Črni dnevi in beli dan”. V začetku je pisal sociorealistične drame, vendar se je kmalu preusmeril v pisanje eksistencialističnih dram. Leta 1960 je izdal svoje najpomembnejše delo, poetično dramo Antigona, eno najboljših slovenskih odrskih del. Pisal je tudi avantgardne drame. Njegova zadnja mojstrovina, drama “Zlata čeveljčka”, je izšla leta 1983. Za svoje umetniško delo je leta 1986 prejel Prešernovo nagrado. Dominik Smole se je rodil leta 1929 v Ljubljani.

24. avgusta pred 30 leti smo doživeli prvi, z medaljo okronani uspeh v olimpijskih športih v samostojni državi. Veslača Iztok Čop in Denis Žvegelj sta na svetovnem veslaškem prvenstvu na Dunaju osvojila srebrno medaljo v dvojcu brez krmarja – sicer še pod jugoslovansko zastavo, a sta podelitev kolajn pospremila s simboli nove, dva meseca stare Republike Slovenije.