Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Od okrajnega glavarja na Ptuju do podbana Dravske banovine, Ljubljana dobi državno žensko učiteljišče, prepoznavna odrska in filmska podoba, soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja
Pred 150 leti so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
Leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik Otmar Pirkmajer. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga nacisti leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil leta 1945 v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, pet let lahkega prisilnega dela in zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
Igralec Jože Zupan je bil po poklicu bančni uradnik. Po dvajsetih letih amaterskega delovanja na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru je leta 1947 po opravljeni avdiciji postal član ljubljanske drame. Kot izrazit značajski igralec je bil dve desetletji močno navzoč tudi pri filmu. Nepozabni sta njegovi upodobitvi Cankarjevega Hlapca Jerneja v priredbi Frana Žižka in Bevkovega kaplana Martina Čedermaca v priredbi Borisa Grabnarja v istoimenskih TV-dramah. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Slišali bomo njegovo interpretacijo odlomka pesmi enega izmed koroških ljudskih ustvarjalcev – bukovnikov, "Pesem zoper sovražnike na tem hudobnem svetu" …. // Odlomek….//. Jože Zupan, pred 50 leti je prejel nagrado Prešernovega sklada, se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Leta 1918 se je v Novem mestu rodil elektrotehnik Marjan Plaper. Po njegovih predlogih je bilo v Sloveniji zgrajeno elektroenergetsko omrežje z napetostjo 220 kilovoltov, pomemben delež pa je imel tudi pri oblikovanju in razvoju elektroenergetskega omrežja v nekdanji Jugoslaviji. Plaperjeve raziskave so vplivale na sinhrono povezavo domačega, jugoslovanskega sistema z zahodnoevropskimi elektroenergetskimi sistemi – Slovenija se je že leta 1974 povezala z zahodno Evropo in dobila zahodnoevropsko kakovost električne energije. Doktor Marjan Plaper je bil tudi izvedenec Organizacije združenih narodov za študij elektroenergetskih povezav petih balkanskih držav.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Od okrajnega glavarja na Ptuju do podbana Dravske banovine, Ljubljana dobi državno žensko učiteljišče, prepoznavna odrska in filmska podoba, soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja
Pred 150 leti so z odlokom ministrstva za znanost v Ljubljani ustanovili državno žensko učiteljišče. Prvi zrelostni izpit po štirih letih je opravilo dvajset kandidatk. Pred ustanovitvijo učiteljišča sta bili v Ljubljani že dve šoli za dekleta: samostanska šola za žensko mladino in zasebni zavod na Mestnem trgu, ki ga je ustanovila Julija Moosova, ena prvih državnih učiteljic v Sloveniji.
Leta 1888 se je v Framu pri Mariboru rodil pravnik, publicist in politik Otmar Pirkmajer. Po koncu prve svetovne vojne je bil imenovan za vodjo okrajnega glavarstva na Ptuju, leta 1924 pa za velikega župana mariborske oblasti. Leta 1927 je bil v Beogradu generalni inšpektor notranjega ministrstva, nato pa je bil imenovan za podbana Dravske banovine. Napisal je več pomembnih razprav o ustavi in obči upravi. Pred drugo svetovno vojno in med njo je sodeloval z liberalnimi politiki, zato so ga nacisti leta 1944 internirali v Dachau. Med sodnimi procesi proti predvojnim gospodarstvenikom je bil leta 1945 v odsotnosti obsojen na desetletno izgubo narodne časti, pet let lahkega prisilnega dela in zaplembo premoženja. Po vojni je bil med drugim član upravnih odborov različnih bančnih in finančnih ustanov v Bonnu. V začetku 60-ih let se je Otmar Pirkmajer vrnil v Slovenijo.
Igralec Jože Zupan je bil po poklicu bančni uradnik. Po dvajsetih letih amaterskega delovanja na Delavskem, Ljudskem in Rokodelskem odru je leta 1947 po opravljeni avdiciji postal član ljubljanske drame. Kot izrazit značajski igralec je bil dve desetletji močno navzoč tudi pri filmu. Nepozabni sta njegovi upodobitvi Cankarjevega Hlapca Jerneja v priredbi Frana Žižka in Bevkovega kaplana Martina Čedermaca v priredbi Borisa Grabnarja v istoimenskih TV-dramah. Igral je v filmih in na televiziji, na ljubljanskem radiu pa je nastopal vse od začetka tridesetih let prejšnjega stoletja. Slišali bomo njegovo interpretacijo odlomka pesmi enega izmed koroških ljudskih ustvarjalcev – bukovnikov, "Pesem zoper sovražnike na tem hudobnem svetu" …. // Odlomek….//. Jože Zupan, pred 50 leti je prejel nagrado Prešernovega sklada, se je rodil leta 1909 v Ljubljani.
Leta 1918 se je v Novem mestu rodil elektrotehnik Marjan Plaper. Po njegovih predlogih je bilo v Sloveniji zgrajeno elektroenergetsko omrežje z napetostjo 220 kilovoltov, pomemben delež pa je imel tudi pri oblikovanju in razvoju elektroenergetskega omrežja v nekdanji Jugoslaviji. Plaperjeve raziskave so vplivale na sinhrono povezavo domačega, jugoslovanskega sistema z zahodnoevropskimi elektroenergetskimi sistemi – Slovenija se je že leta 1974 povezala z zahodno Evropo in dobila zahodnoevropsko kakovost električne energije. Doktor Marjan Plaper je bil tudi izvedenec Organizacije združenih narodov za študij elektroenergetskih povezav petih balkanskih držav.
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Vesenjak- minister za agrarno reformo Josip Mal in prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Herman Potočnik Noordung - pionir vesoljske in raketne tehnike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Ipavec, skladateljski talent, prepleten z zdravniškim poklicem Otmar Reiser, začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Boris Urbančič, bohemist na ljubljanski univerzi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lipa ob rojstni hiši skladatelja Antona Foersterja Ivana Kobilca, naša najpomembnejša slikarka Ciril Kotnik, diplomat, ki je v Rimu pomagal beguncem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slovenist Anton Janežič – Miklošičev študent Vasja Pirc, velemojster kraljevske igre Prva priznanja neodvisnosti Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Lajovic za slovensko ime Filharmonične družbe v Ljubljani Tomaž Romih - že leta 1908 za deklice in dečke v skupnih razredih Ludve Potokar, vojni dopisnik in avtor romana »Krivi vir« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cecilij Urban (Ludvik Oblak), založnik in knjižničar v Moskvi Lucijan Marija Škerjanc, skladatelj sodobnega časa Robert Kukovec, tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Terbovc in skice iz življenja ameriških Slovencev Marija Kobi, kostumografka za gledališče in film Vzpostavitev okupacijske oblasti v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski knjižni založnik Leonid Pítamic, pravnik in diplomat po vojni ne more biti član Akademije Arheolog Peter Petru, raziskovalec prehoda poznoantičnega obdobja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odprtje gorenjske železniške proge Frane Milčinski Ježek, mojster prodorne satire Šest srčnih borcev vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo znanstveno društvo v Ljubljani "Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče …" Janko Messner, pisatelj, ki je vrnil podeljeno državno odlikovanje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odlok o začasni ureditvi šolstva v Ilirskih provincah Ivan Napotnik - kipar in kmet Dinar zamenja krono *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Rutar, ustvarjalka tolminskega muzeja Ubald Vrabec, osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Vilko Androjna, pravnik in socialna vprašanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva na Slovenskem pridelana penina Janko orožen, raziskovalec preteklosti Celja Nikolaj Pirnat - kipar, risar in ilustrator *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Ivan Bernik, filozof o razmerju med lepoto, dobroto in resnico Fran Govekar, predstavnik slovenskega naturalizma Slavnostna premiera drugega slovenskega celovečerca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov