Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje, topniški častnik z redom Marije Terezije, izumitelj fotografije na steklo, prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem

26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Kot se spominja producent projekta Stine Vardjan, so morali na Kredarico pritovoriti približno 600 kilogramov opreme, nato pa še kakšnih 150 kilogramov na sam vrh Triglava.
…//odlomek// …. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978, šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku. Dan pozneje pa je bila na prizoriščih v Bohinju, na Kredarici in na vrhu Triglava posneta uro in pol dolga oddaja Borba za Triglav, v kateri je bila opisana zgodovina pristopanja na najvišji vrh v državi.

Baron Andrej Čehovin sodi med najpomembnejše slovenske častnike sploh. Rodil se je leta 1810 v Dólancih na Vipavskem. Normalko in gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Leta 1831 je šel v vojaško šolo za topničarje, pozneje se je izkazal za izjemno hrabrega in preudarnega topniškega častnika avstrijske vojske, ki ji je takrat poveljeval feldmaršal Radetzky. Odlikoval se je zlasti v štirih bitkah v vojni z Italijo v letih 1848 in 1849. Zaradi svojega poguma je bil večkrat odlikovan. Med drugim je dobil papeževo svetinjo, viteški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec ter najvišje vojaško odlikovanje cesarstva “Red Marije Terezije”. Leta 1850 je bil Andrej Čehovin povzdignjen v barona.

Leta 1814 se je v Kranju rodil slovenski izumitelj fotografije, duhovnik, slikar in pesnik Janez Puhar. Velja za očeta ene od metod fotografije na steklo. Zamisel o tem je predstavil leta 1841, teorijo pa potrdil leto pozneje v Ljubnem. Leta 1851 je poročilo o tem objavila tudi dunajska akademija znanosti, žal prepozno, saj je francoski znanstvenik Saint Victor leta 1848 v Parizu objavil ves postopek fotografije na steklo. Kljub temu je Janez Puhar prejel bronasto medaljo na veliki razstavi pred 170 leti v Londonu.

Leta 1888 je Josip Poklukar postal deželni glavar na Krajnskem. Cesar ga je na ta položaj imenoval po smrti grofa Thurna. Leta 1890 je Poklukar predsedoval sestanku slovenskih in istrskih poslancev v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Poleg političnih funkcij je bil kot gospodarstvenik član najpomembnejših gospodarskih organizacij. Dosegel je, da so odpravili previsok zemljiški davek, bil pa je tudi predsednik pogozdovalne komisije za Kras. Že pred tem je bil kot vpliven poslanec državnega zbora avstro-ogrske monarhije, tudi član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije, znan po svojem boju za slovenski narod in slovenščino. Leta 1882 je zahteval, naj se brez izjeme uvede slovenščina kot učni jezik na vseh šolah slovenske Koroške in naj se na ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške nameščajo samo učitelji, ki so popolnoma vešči slovenskega jezika. Zahteval je tudi, naj bo v slovenskih pokrajinah slovenščina edini učni jezik za Slovence, kjer pa je treba uvesti nemščino ali italijanščino, naj se to izvaja šele po tretjem razredu, saj se je le tako mogoče izogniti nasilju nad utrjevanjem znanja materinščine.