Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje, topniški častnik z redom Marije Terezije, izumitelj fotografije na steklo, prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem
26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Kot se spominja producent projekta Stine Vardjan, so morali na Kredarico pritovoriti približno 600 kilogramov opreme, nato pa še kakšnih 150 kilogramov na sam vrh Triglava.
…//odlomek// …. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978, šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku. Dan pozneje pa je bila na prizoriščih v Bohinju, na Kredarici in na vrhu Triglava posneta uro in pol dolga oddaja Borba za Triglav, v kateri je bila opisana zgodovina pristopanja na najvišji vrh v državi.
Baron Andrej Čehovin sodi med najpomembnejše slovenske častnike sploh. Rodil se je leta 1810 v Dólancih na Vipavskem. Normalko in gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Leta 1831 je šel v vojaško šolo za topničarje, pozneje se je izkazal za izjemno hrabrega in preudarnega topniškega častnika avstrijske vojske, ki ji je takrat poveljeval feldmaršal Radetzky. Odlikoval se je zlasti v štirih bitkah v vojni z Italijo v letih 1848 in 1849. Zaradi svojega poguma je bil večkrat odlikovan. Med drugim je dobil papeževo svetinjo, viteški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec ter najvišje vojaško odlikovanje cesarstva “Red Marije Terezije”. Leta 1850 je bil Andrej Čehovin povzdignjen v barona.
Leta 1814 se je v Kranju rodil slovenski izumitelj fotografije, duhovnik, slikar in pesnik Janez Puhar. Velja za očeta ene od metod fotografije na steklo. Zamisel o tem je predstavil leta 1841, teorijo pa potrdil leto pozneje v Ljubnem. Leta 1851 je poročilo o tem objavila tudi dunajska akademija znanosti, žal prepozno, saj je francoski znanstvenik Saint Victor leta 1848 v Parizu objavil ves postopek fotografije na steklo. Kljub temu je Janez Puhar prejel bronasto medaljo na veliki razstavi pred 170 leti v Londonu.
Leta 1888 je Josip Poklukar postal deželni glavar na Krajnskem. Cesar ga je na ta položaj imenoval po smrti grofa Thurna. Leta 1890 je Poklukar predsedoval sestanku slovenskih in istrskih poslancev v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Poleg političnih funkcij je bil kot gospodarstvenik član najpomembnejših gospodarskih organizacij. Dosegel je, da so odpravili previsok zemljiški davek, bil pa je tudi predsednik pogozdovalne komisije za Kras. Že pred tem je bil kot vpliven poslanec državnega zbora avstro-ogrske monarhije, tudi član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije, znan po svojem boju za slovenski narod in slovenščino. Leta 1882 je zahteval, naj se brez izjeme uvede slovenščina kot učni jezik na vseh šolah slovenske Koroške in naj se na ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške nameščajo samo učitelji, ki so popolnoma vešči slovenskega jezika. Zahteval je tudi, naj bo v slovenskih pokrajinah slovenščina edini učni jezik za Slovence, kjer pa je treba uvesti nemščino ali italijanščino, naj se to izvaja šele po tretjem razredu, saj se je le tako mogoče izogniti nasilju nad utrjevanjem znanja materinščine.
6260 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje, topniški častnik z redom Marije Terezije, izumitelj fotografije na steklo, prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem
26. avgusta 1778 so se na vrh Triglava prvi povzpeli štirje domačini iz Bohinja, in sicer rudarja Luka Korošec in Matevž Kos, lovec Štefan Rožič ter ranocelnik Lovrenc Willomitzer. V dokaz, da so bili res na vrhu, so v skalo vklesali začetnice svojih imen in imena barona Žige Zoisa, lastnika bohinjskih fužin, ki je z obljubljeno nagrado spodbudil prvo odpravo na Triglav. Natanko 200 let za prvopristopniki je bil izveden prvi neposredni televizijski prenos z vrha Triglava. Bilo je 26. avgusta 1978, ko so člani ekipe pod taktirko tehničnega vodje Janeza Kavarja med televizijske gledalce poslali prvo sliko z najvišje točke na Slovenskem. Kot se spominja producent projekta Stine Vardjan, so morali na Kredarico pritovoriti približno 600 kilogramov opreme, nato pa še kakšnih 150 kilogramov na sam vrh Triglava.
…//odlomek// …. Osrednja režija je bila nastanjena v Bohinju, prva televizijska slika pa je živo prišla s Kredarice 24. avgusta 1978, šlo je za vremensko napoved v večernem TV-Dnevniku. Dan pozneje pa je bila na prizoriščih v Bohinju, na Kredarici in na vrhu Triglava posneta uro in pol dolga oddaja Borba za Triglav, v kateri je bila opisana zgodovina pristopanja na najvišji vrh v državi.
Baron Andrej Čehovin sodi med najpomembnejše slovenske častnike sploh. Rodil se je leta 1810 v Dólancih na Vipavskem. Normalko in gimnazijo je obiskoval v Gorici in Ljubljani. Leta 1831 je šel v vojaško šolo za topničarje, pozneje se je izkazal za izjemno hrabrega in preudarnega topniškega častnika avstrijske vojske, ki ji je takrat poveljeval feldmaršal Radetzky. Odlikoval se je zlasti v štirih bitkah v vojni z Italijo v letih 1848 in 1849. Zaradi svojega poguma je bil večkrat odlikovan. Med drugim je dobil papeževo svetinjo, viteški red tretje stopnje, častniški zaslužni križec ter najvišje vojaško odlikovanje cesarstva “Red Marije Terezije”. Leta 1850 je bil Andrej Čehovin povzdignjen v barona.
Leta 1814 se je v Kranju rodil slovenski izumitelj fotografije, duhovnik, slikar in pesnik Janez Puhar. Velja za očeta ene od metod fotografije na steklo. Zamisel o tem je predstavil leta 1841, teorijo pa potrdil leto pozneje v Ljubnem. Leta 1851 je poročilo o tem objavila tudi dunajska akademija znanosti, žal prepozno, saj je francoski znanstvenik Saint Victor leta 1848 v Parizu objavil ves postopek fotografije na steklo. Kljub temu je Janez Puhar prejel bronasto medaljo na veliki razstavi pred 170 leti v Londonu.
Leta 1888 je Josip Poklukar postal deželni glavar na Krajnskem. Cesar ga je na ta položaj imenoval po smrti grofa Thurna. Leta 1890 je Poklukar predsedoval sestanku slovenskih in istrskih poslancev v Ljubljani, kjer so se dogovorili o skupnem sodelovanju v državnem in deželnih zborih. Poleg političnih funkcij je bil kot gospodarstvenik član najpomembnejših gospodarskih organizacij. Dosegel je, da so odpravili previsok zemljiški davek, bil pa je tudi predsednik pogozdovalne komisije za Kras. Že pred tem je bil kot vpliven poslanec državnega zbora avstro-ogrske monarhije, tudi član Hohenwartovega poslanskega kluba in vodja slovenske delegacije, znan po svojem boju za slovenski narod in slovenščino. Leta 1882 je zahteval, naj se brez izjeme uvede slovenščina kot učni jezik na vseh šolah slovenske Koroške in naj se na ljudskih šolah v slovenskem delu Koroške nameščajo samo učitelji, ki so popolnoma vešči slovenskega jezika. Zahteval je tudi, naj bo v slovenskih pokrajinah slovenščina edini učni jezik za Slovence, kjer pa je treba uvesti nemščino ali italijanščino, naj se to izvaja šele po tretjem razredu, saj se je le tako mogoče izogniti nasilju nad utrjevanjem znanja materinščine.
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Politik in diplomat za slovensko stvar
»Štajerski pritepenec« - deželni glavar Kranjske Eden od vrhuncev povojnega gledališkega pisanja pri nas Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Neveljaven email naslov