Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Devet desetletij filma "V Kraljestvu Zlatoroga", Rozalija Škantar – prva ženska na vrhu Triglava, prvo motociklistično tekmovanje na Slovenskem, Pilot iz Maribora – junak slovaške vstaje leta 1944
Leta 1870 se je na Triglav povzpela Rozalija Škantar iz Srednje vasi, hči Jožeta Škantarja - Šesta, znanega bohinjskega gorskega vodnika. Rozalija je bila prva ženska, ki ji je uspel ta dosežek. Njen oče je na vrh spremljal dva Ljubljančana. Kot je zapisano v časopisnem članku Laibacher Tagblatta, sta bila meščana osupla zlasti nad pogumom, s katerim je dvajsetletno dekle Rozalija šlo čez najnevarnejša mesta. Pozneje je bila Rozalija Škantar oskrbnica Vodnikovega doma na Velem polju in tudi Triglavske koče na Kredarici. Na Vodnikovi koči so ji leta 2016 odkrili spominsko ploščo.
V veliki dvorani Grand hotela Union je bila 29. avgusta 1931 premiera filma V kraljestvu Zlatoroga. Po scenariju Juša Kozaka je nastal v produkciji Turistovskega kluba Skala. Snemalec in montažer je bil Janko Ravnik. V filmu so nastopili Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja in kmetje, oglarji, sirarji ter drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v črno-beli tehniki na 35-milimetrskem filmskem traku, ki so ga člani fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala sami razvili in obdelali. Dobil je oznako "prvi jugoslovanski alpinski film" in je postal velika uspešnica, predvajali so ga ob glasbeni spremljavi. Ob filmu "Triglavske strmine", ki je nastal leto pozneje, pomenita ta nema filma začetek slovenske filmske produkcije. Šele po drugi svetovni vojni jima je sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film "Na svoji zemlji".
Leta 1920 je bila na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki prva motociklistična dirka v Sloveniji. V prvi skupini s šibkejšimi motorji je zmagal Cerkničan Kordan, v drugi z motorji do 3,5 konjske moči sta zmagala Zagrebčana Satler in Borošek, v tretji, najštevilnejši skupini z motorji do 4,5 konjske moči pa je slavil Ljubljančan Barešič, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva. Tekmovalci so se nad cesto zelo navdušili in jo poimenovali »slovenski Semmering«, po avstrijskem prelazu, znanem po znamenitih dirkah. »Slovenski Semmering« se je v naslednjih letih sicer preselil drugam: najprej na Vrhniški klanec, potem na Ljubelj. Še ta zanimivost – motocikel je prvi izdelal Gottlieb Daimler in ga na današnji dan leta 1885 prijavil na patentnem uradu kot »motorizirano jahalno vozilo na dveh kolesih«. Daimlerjev motocikel je bil nerodna lesena konstrukcija s stranskimi kolesci, ki naj bi preprečevala prevračanje. Za Daimlerja je bil izum le tehnični eksperiment in se z njim menda ni niti enkrat peljal. Motocikel je pognal vse do hitrosti 8 km/h in je brez težav prebil tudi preskusno vožnjo na razdalji treh kilometrov.
Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju. V njej je sodeloval tudi pilot Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva Savo Poljanec iz Maribora. Skupaj z Arsenijem Boljevićem sta opravila več uspešnih bojnih poletov. Leta 2014, ob 70. obletnici slovaške vstaje, je Republika Slovaška posmrtno odlikovala oba pilota z medaljo za zasluge za slovaški narod, v njun spomin pa so v letalskem oporišču Sliač pri Banski Bystrici odkrili spomenik.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Devet desetletij filma "V Kraljestvu Zlatoroga", Rozalija Škantar – prva ženska na vrhu Triglava, prvo motociklistično tekmovanje na Slovenskem, Pilot iz Maribora – junak slovaške vstaje leta 1944
Leta 1870 se je na Triglav povzpela Rozalija Škantar iz Srednje vasi, hči Jožeta Škantarja - Šesta, znanega bohinjskega gorskega vodnika. Rozalija je bila prva ženska, ki ji je uspel ta dosežek. Njen oče je na vrh spremljal dva Ljubljančana. Kot je zapisano v časopisnem članku Laibacher Tagblatta, sta bila meščana osupla zlasti nad pogumom, s katerim je dvajsetletno dekle Rozalija šlo čez najnevarnejša mesta. Pozneje je bila Rozalija Škantar oskrbnica Vodnikovega doma na Velem polju in tudi Triglavske koče na Kredarici. Na Vodnikovi koči so ji leta 2016 odkrili spominsko ploščo.
V veliki dvorani Grand hotela Union je bila 29. avgusta 1931 premiera filma V kraljestvu Zlatoroga. Po scenariju Juša Kozaka je nastal v produkciji Turistovskega kluba Skala. Snemalec in montažer je bil Janko Ravnik. V filmu so nastopili Miha Potočnik, Joža Čop, Herbert Drofenik, Manica Sodja in kmetje, oglarji, sirarji ter drugi prebivalci Pokljuke in Triglavskega pogorja. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Film V kraljestvu Zlatoroga je bil posnet v črno-beli tehniki na 35-milimetrskem filmskem traku, ki so ga člani fotografske sekcije Turistovskega kluba Skala sami razvili in obdelali. Dobil je oznako "prvi jugoslovanski alpinski film" in je postal velika uspešnica, predvajali so ga ob glasbeni spremljavi. Ob filmu "Triglavske strmine", ki je nastal leto pozneje, pomenita ta nema filma začetek slovenske filmske produkcije. Šele po drugi svetovni vojni jima je sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film "Na svoji zemlji".
Leta 1920 je bila na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki prva motociklistična dirka v Sloveniji. V prvi skupini s šibkejšimi motorji je zmagal Cerkničan Kordan, v drugi z motorji do 3,5 konjske moči sta zmagala Zagrebčana Satler in Borošek, v tretji, najštevilnejši skupini z motorji do 4,5 konjske moči pa je slavil Ljubljančan Barešič, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva. Tekmovalci so se nad cesto zelo navdušili in jo poimenovali »slovenski Semmering«, po avstrijskem prelazu, znanem po znamenitih dirkah. »Slovenski Semmering« se je v naslednjih letih sicer preselil drugam: najprej na Vrhniški klanec, potem na Ljubelj. Še ta zanimivost – motocikel je prvi izdelal Gottlieb Daimler in ga na današnji dan leta 1885 prijavil na patentnem uradu kot »motorizirano jahalno vozilo na dveh kolesih«. Daimlerjev motocikel je bil nerodna lesena konstrukcija s stranskimi kolesci, ki naj bi preprečevala prevračanje. Za Daimlerja je bil izum le tehnični eksperiment in se z njim menda ni niti enkrat peljal. Motocikel je pognal vse do hitrosti 8 km/h in je brez težav prebil tudi preskusno vožnjo na razdalji treh kilometrov.
Leta 1944 se je na Slovaškem začela splošna ljudska vstaja proti nacističnemu okupatorju. V njej je sodeloval tudi pilot Jugoslovanskega kraljevega vojnega letalstva Savo Poljanec iz Maribora. Skupaj z Arsenijem Boljevićem sta opravila več uspešnih bojnih poletov. Leta 2014, ob 70. obletnici slovaške vstaje, je Republika Slovaška posmrtno odlikovala oba pilota z medaljo za zasluge za slovaški narod, v njun spomin pa so v letalskem oporišču Sliač pri Banski Bystrici odkrili spomenik.
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vladarski predpis v slovenskem jeziku Magomed Gadžijev – Miško, vojaški kirurg iz Dagestana Vzneseni nagovori z balkona ljubljanske univerze *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec vojne prebudil radijsko kukavico Anton Dolar, klasični filolog – častnik v štabu generala Maistra Sizifovo delo liberalno usmerjenega slovenskega politika Staneta Kavčiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ena največjih zemljiških posesti na Kranjskem Joško Tischler, ustanovni ravnatelj Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu Majniška deklaracija 1989 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Ravnik - skladatelj, pianist in režiser Muzej slovenjgraškega župnika Jakoba Sokliča Domače znanje za poskusno oddajanje teleteksta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Andrej Šuster Drabosnjak – koroški bukovnik Zdravnik dr. Bogdan Brecelj, organizator prve kostne banke pri nas Prva hidroelektrarna elektrarna na Dravi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetki ljubljanske borze Ati Soss - vodja študentskega džezovskega orkestra Veseli berači V osvobojeni Ajdovščini imenovana Narodna vlada Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ludvig van Beethoven in ljubljanska filharmonična družba Vida Jeraj Hribar - prva slovenska koncertna violinistka Nada Lampret Souvan, modna oblikovalka in kreativna kostumografinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Milčinski, zdravnik in izvedenec za sodno medicino Ivo Zorman in družinska kronika o vzponih in padcih slovenskega meščanstva v 20. stoletju Italijanski kralj si priključi okupirano slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Pavel Glavar - najdenček postal pospeševalec gospodarskega življenja na Kranjskem Franc Trampuž, učitelj istrskih vinogradnikov Franc Derganc, zdravnik, zavzet za mlajše invalide *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
1. maj, delavski in cerkveni praznik Anton Osterc, učitelj in častnik Maistrove prve slovenske vojske Slovenija pred 20-imi leti stopila v Evropsko unijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tri knjige o zdravilnih zeliščih stiškega cistercijana Simona Ašiča Stanko Kociper – književnik, ki je bil propagandist slovenskega domobranstva Aprilska mejnika pri zdravljenju bolnikov z nenadno odpovedjo ledvic *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zdravnik Mirko Černič – eden začetnikov travmatologije Ksenija Vidali, operna pevka in pedagoginja širokega slovesa Sporazum o sodelovanju slovenskih in italijanskih upornikov proti nacizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vilko Novak, etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Mija Jarc, pionirka naše strokovno utemeljene kostumografije Začetek osvobajanja Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od avstro-ogrske kadetnice do Centra vojaškega izobraževanja Slovenske vojske France Mihelič, slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Od dneva Osvobodilne fronte do dneva upora proti okupatorju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Deportacije prekmurskih Judov Diehl-Oswaldov dachauski proces *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Marionetno lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« »Potopljeni svet« teologa, pripovednika in dramatika Stanka Cajnkarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov