Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Jurij Gustinčič (1921- 2014) novinar v svetovni politiki, tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih voda, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi

Leta 1880 se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa je služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do leta 1914 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku ter tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.

Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, potem pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.

30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti tako ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, vendar je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.

Novinar Jurij Gustinčič je otroštvo preživel v Ljubljani in na Dunaju, nato pa se je z materjo preselil v Moskvo, kjer je v izgnanstvu živel njegov oče Dragotin Gustinčič, eden od ustanoviteljev slovenskega komunističnega gibanja. Tam je končal gimnazijo in vpisal študij zgodovine. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so ga poslali v Tbilisi, kjer je leto in pol vodil radijske oddaje v slovenskem jeziku. Leta 1944 se je pridružil jugoslovanski brigadi v Rdeči armadi in z njo sodeloval v bojih za osvoboditev Srbije. Po vojni je delal v zunanjem ministrstvu, leta 1946 pa se je vrnil v Moskvo, da bi končal študij zgodovine, vendar se je z resolucijo informbiroja njegovo bivanje tam končalo. Po vrnitvi v Beograd je nekaj časa delal na oddelku za zunanjo politično propagando in se leta 1951 povsem zapisal novinarstvu. Devet let je bil dopisnik beograjske Politike iz Londona. Poročal je iz Grčije, Turčije, s Cipra, iz Izraela in Prage. Naslednjih trinajst let je preživel v New Yorku. Po vrnitvi iz ZDA se je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj zaposlil na tedanji Televiziji Ljubljana. *Posnetek Kot je nekoč povedal v spletni klepetalnici Multimedijskega centra, sta mu v novinarski karieri največji izziv predstavljala dva dogodka, ki ju je spremljal na kraju samem – češka kriza in ruski napad na Češkoslovaško ter afera Watergate, ko je moral odstopiti ameriški predsednik Richard Nixon. Jurij Gustinčič, ki je leta 2012 za svoj "novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu" prejel red za zasluge Republike Slovenije, se je rodil pred 100 leti v Trstu.