Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Gustinčič (1921- 2014) novinar v svetovni politiki, tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih voda, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi
Leta 1880 se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa je služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do leta 1914 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku ter tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.
Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, potem pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti tako ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, vendar je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.
Novinar Jurij Gustinčič je otroštvo preživel v Ljubljani in na Dunaju, nato pa se je z materjo preselil v Moskvo, kjer je v izgnanstvu živel njegov oče Dragotin Gustinčič, eden od ustanoviteljev slovenskega komunističnega gibanja. Tam je končal gimnazijo in vpisal študij zgodovine. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so ga poslali v Tbilisi, kjer je leto in pol vodil radijske oddaje v slovenskem jeziku. Leta 1944 se je pridružil jugoslovanski brigadi v Rdeči armadi in z njo sodeloval v bojih za osvoboditev Srbije. Po vojni je delal v zunanjem ministrstvu, leta 1946 pa se je vrnil v Moskvo, da bi končal študij zgodovine, vendar se je z resolucijo informbiroja njegovo bivanje tam končalo. Po vrnitvi v Beograd je nekaj časa delal na oddelku za zunanjo politično propagando in se leta 1951 povsem zapisal novinarstvu. Devet let je bil dopisnik beograjske Politike iz Londona. Poročal je iz Grčije, Turčije, s Cipra, iz Izraela in Prage. Naslednjih trinajst let je preživel v New Yorku. Po vrnitvi iz ZDA se je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj zaposlil na tedanji Televiziji Ljubljana. *Posnetek Kot je nekoč povedal v spletni klepetalnici Multimedijskega centra, sta mu v novinarski karieri največji izziv predstavljala dva dogodka, ki ju je spremljal na kraju samem – češka kriza in ruski napad na Češkoslovaško ter afera Watergate, ko je moral odstopiti ameriški predsednik Richard Nixon. Jurij Gustinčič, ki je leta 2012 za svoj "novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu" prejel red za zasluge Republike Slovenije, se je rodil pred 100 leti v Trstu.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Jurij Gustinčič (1921- 2014) novinar v svetovni politiki, tajnik Štajerske kmetijske družbe v Gradcu, strokovnjak za urejanje hudournih voda, pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi
Leta 1880 se je v Ivanjševcih ob Ščavnici rodil agronom Franc Holc. Diplomiral je leta 1905 na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, nato pa je služboval na Moravskem in v Sarajevu. Od leta 1910 do leta 1914 je bil prvi slovenski tajnik pri Štajerski kmetijski družbi v Gradcu. Franc Holc je reorganiziral slovenske podružnice te družbe na Spodnjem Štajerskem in sodeloval pri Gospodarskem glasniku ter tako pripomogel k razvoju kmetijstva na tem območju.
Alojz Štrancar je leta 1909 diplomiral na visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju. Sprva je delal v Dalmaciji, potem pa v Ljubljani. Leta 1933 je prevzel vodenje hudourniške službe v Dravski banovini in postavil širše temelje razvoja stroke; zaslužen je za povečanje protierozijskih ukrepov in števila strokovnjakov za hudournike pred drugo svetovno vojno. Po njej je do leta 1966 deloval pri ljubljanskem Podjetju za urejanje hudournikov. S številnimi idejnimi in generalnimi projekti ureditve hudourniških območij v Sloveniji je posvečal pozornost tudi ohranjanju in varovanju okolja. Alojz Štrancar se je rodil na današnji dan leta 1885 v Štrancarjih v Vipavski dolini.
30. avgusta 1917 je bil v uradniški dunajski vladi Ernsta Seidlerja za ministra brez listnice imenovan ugledni pravnik Ivan Žolger iz Slovenske Bistrice. Od leta 1902 je deloval v predsedstvu ministrskega sveta na Dunaju in zaslovel kot eden vodilnih strokovnjakov za habsburško dvorno pravo in ustavni dualistični kompromis med Dunajem in Budimpešto iz leta 1867. Naučil se je tudi madžarščine in ugotovil, da se nemško in madžarsko besedilo ne ujemata. S svojim pravnim poznavanjem dualizma je pritegnil pozornost prestolonaslednika Franca Ferdinanda, ki je želel odpraviti tako ureditev monarhije in vzpostaviti zvezno državo Veliko Avstrijo. Žolger je bil do izstopa maja 1918 prvi in edini minister slovenskega rodu v kakšni avstrijski vladi. Kot minister brez listnice je bil pristojen za pripravo ustavnih reform v smislu nacionalne federalizacije avstrijske polovice monarhije. Po razpadu Avstro-Ogrske je bil nekaj časa v igri za prvega predsednika Narodne vlade, vendar je to mesto zasedel vitez Josip Pogačnik. Žolger se je od ustavnega prava preusmeril k meddržavnemu in sodeloval na pariški mirovni konferenci. Leta 1919 je postal profesor na ljubljanski pravni fakulteti in ustvaril temelje slovenske mednarodnopravne terminologije. Bil je tudi član Stalnega meddržavnega razsodišča v Haagu.
Novinar Jurij Gustinčič je otroštvo preživel v Ljubljani in na Dunaju, nato pa se je z materjo preselil v Moskvo, kjer je v izgnanstvu živel njegov oče Dragotin Gustinčič, eden od ustanoviteljev slovenskega komunističnega gibanja. Tam je končal gimnazijo in vpisal študij zgodovine. Ob nemškem napadu na Sovjetsko zvezo so ga poslali v Tbilisi, kjer je leto in pol vodil radijske oddaje v slovenskem jeziku. Leta 1944 se je pridružil jugoslovanski brigadi v Rdeči armadi in z njo sodeloval v bojih za osvoboditev Srbije. Po vojni je delal v zunanjem ministrstvu, leta 1946 pa se je vrnil v Moskvo, da bi končal študij zgodovine, vendar se je z resolucijo informbiroja njegovo bivanje tam končalo. Po vrnitvi v Beograd je nekaj časa delal na oddelku za zunanjo politično propagando in se leta 1951 povsem zapisal novinarstvu. Devet let je bil dopisnik beograjske Politike iz Londona. Poročal je iz Grčije, Turčije, s Cipra, iz Izraela in Prage. Naslednjih trinajst let je preživel v New Yorku. Po vrnitvi iz ZDA se je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj zaposlil na tedanji Televiziji Ljubljana. *Posnetek Kot je nekoč povedal v spletni klepetalnici Multimedijskega centra, sta mu v novinarski karieri največji izziv predstavljala dva dogodka, ki ju je spremljal na kraju samem – češka kriza in ruski napad na Češkoslovaško ter afera Watergate, ko je moral odstopiti ameriški predsednik Richard Nixon. Jurij Gustinčič, ki je leta 2012 za svoj "novinarski prispevek k odprtemu, strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu" prejel red za zasluge Republike Slovenije, se je rodil pred 100 leti v Trstu.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov