Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

100. obletnica prvega »vzorčnega velesejma« v Ljubljani, misijonar v Kordiljerah, Postojna postane mesto, ena prelomnih stvaritev v zgodovini našega gledališča

Misijonar Ludvik Pernišek je leta 1909 vstopil v salezijanski red in se pozneje odselil v Argentino, kjer je končal študij v redovni ustanovi. Leta 1933 je odšel v misijone v kordiljersko župnijo Junín de los Andes. Deloval je med Indijanci Mapuči in redkimi belimi prebivalci, tudi med Slovenci v zgornjem delu doline reke Negro. S svojim dušnopastirskim delom si je Ludvik Pernišek pridobil velik ugled. Rodil se je pred 130-imi leti v Jagnjenici pri Radečah.

Postojna je bila v prvem desetletju prejšnjega stoletja živahen kraj s približno 2.000 prebivalci. Bila je sedež okrajnega glavarstva in sodišča, imela je bolnišnico, lekarno in meščansko šolo, razvito društveno in turistično dejavnost, saj je bilo za domače in tuje obiskovalce Postojnske jame odlično poskrbljeno. Zaradi tega pa tudi zaradi pomembne geografske lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko, skozi Postojno pa sta tekli tudi glavna državna cesta in železniška proga Dunaj–Trst, je avstro-ogrski cesar Franc Jožef leta 1909 trg Postojno povzdignil v mesto.

Z ustanovitvijo južnoslovanske države, poznejše Kraljevine Jugoslavije, se je slovenskemu gospodarstvu odprlo novo, dotlej manj znano tržišče v drugih delih države. Da bi tako rojakom kot tujini prikazali zmogljivosti in ponudbo slovenskega gospodarstva, so se odločili organizirati sejemske prireditve. Po obširnih pripravah so na današnji dan pred 100 leti v Ljubljani, tam, kjer je danes tivolsko parkirišče, pripravili »prvi vzorčni velesejem«, kakor so ga imenovali. Pobudo zanj je dala zbornica za trgovino, obrt in industrijo: “Da pokažemo Srbom in Hrvatom, kaj imamo, da si zasiguramo tamošnji trg.” Velesejem je posloval na podjetniški osnovi, v njegovi upravi pa so bili najimenitnejši slovenski podjetniki in gospodarstveniki; postal je osrednja ustanova za predstavitev Slovenije v Jugoslaviji in v svetu. V lesenih sejemskih paviljonih na robu parka Tivoli ob Celovški cesti so prirejali letne ter občasne vzorčne in prodajne razstave; udeleževala so se jih podjetja iz šestnajstih evropskih držav ter iz Brazilije in Združenih držav Amerike. Do leta 1924 so bile jeseni le vzorčne razstave, nato pa sta bili vsako leto dve prireditvi, spomladi vzorčni sejem ter jeseni kulturna in gospodarska razstava, imenovana Ljubljana v jeseni, ki sta dobivali tudi mednarodno razsežnost. V desetih letih se jih je udeležilo približno četrt milijona obiskovalcev. Od več kot 12.000 razstavljavcev je bilo v dveh desetletjih okrog 3.000 tujih. To je bil začetek sodobne sejemske dejavnosti v Sloveniji in v tedanji Kraljevini Jugoslaviji

Danilo Bezlaj je bil diplomirani pravnik in absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Igralsko pot je začel v Mestnem gledališču ljubljanskem. Tam je bil zaposlen od leta 1951 do upokojitve 1984. V tem gledališču je odigral več kot sto karakternih, komičnih in grotesknih likov. Eden njegovih najbolj odmevnih nastopov je bil v Strniševih Ljudožercih, saj je z vlogo Smrti ustvaril eno prelomnih stvaritev v zgodovini slovenskega gledališča. Danilo Bezlaj se je rodil pred 100 leti v Ljubljani.