Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Škof Anton Martin Slomšek preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol, ne prva in ne zadnja slavilna pesem vladarju, pisatelj in naravoslovec, Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave v Ljubljani so na današnji dan leta 1844 v slavnostni prilogi časopisa Lublanske novice prvič imenovali Ljubljano kot glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano." Pesem obsega štirideset kitic v treh sklopih, v katerih pesnik na vso moč hvali modrost in preudarnost presvetlega vladarja …
Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter objavljal strokovne in poljudne članke o tem; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov. Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
Največje in najpomembnejše delo svetniškega škofa Antona Martina Slomška je bila prestavitev škofijskega sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske državne meje. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je škof Anton Martin Slomšek nagovoril zbrane med slovesno sveto mašo ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859. Tako je združil največji del slovenskega ljudstva na tem območju, do tedaj razdeljenega na tri dele, v eno škofijo. To dejanje pa ni vplivalo le na »rast božjega kraljestva«, pač pa je bilo to tudi neprecenljivo delo za obstoj slovenskega jezika in naroda na Štajerskem, saj je povezalo v eno škofijo več kot 200 tisoč Slovencev. Prav zato je literarni zgodovinar dr. France Kidrič Slomška ocenil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. *Posnetek je povedal zgodovinar dr. Stane Granda. Že nekaj dni po prenosu škofijskega sedeža je bilo v Mariboru ustanovljeno bogoslovje in z njim teološka šola – prva visokošolska ustanova v mestu. Teolog in zgodovinar dr. Franc Kovačič, vodilna osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja, je v delu Zgodovina Lavantinske škofije med drugim zapisal: "Ako so tedaj štajerski Slovenci dobili svojo škofijo, je bil to le čin krščanske pravičnosti, saj se vsem narodom dajejo lastne škofije, v prosvetnem oziru pa je bil to mejnik nove dobe.« 4. september – obletnica prenosa škofijskega sedeža – je zato tudi eden izmed štirih spominskih dni mesta Maribora.
Leta 1938 je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru, na pročelju njegove rojstne hiše na Šutni. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo, v kateri so na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze konec julija tistega leta »člani Kmečko-delavskega gibanja, Krščanskih socialistov in Delavskega gibanja izpostavili program z nalogami: rešiti težko socialno vprašanje, ki je v našem narodu nerešeno in zaradi katerega se naše ljudstvo tvarno in duhovno pogublja; rešiti vprašanje gospodarskega obstanka slovenskega naroda, ki je danes na poti k obubožanju, medtem ko njegove življenjske sile vedno huje izrablja tuji veliki kapital; rešiti vprašanje slovenske narodne kulture, jo obvarovati pred popolnim zastojem ter jo dvigniti na raven omikanih evropskih narodov; zagotoviti našemu narodu enakopravnost z drugimi narodi; ustvariti vse pogoje za močno državno skupnost Slovencev z južnoslovanskimi narodi in tej državni skupnosti priboriti moč, ugled in življenjsko silo«. Žal volitve leta 1938 uresničitve teh zahtev in pričakovanj niso prinesle.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Škof Anton Martin Slomšek preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol, ne prva in ne zadnja slavilna pesem vladarju, pisatelj in naravoslovec, Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Ime Slovenija so začeli uporabljati šele v 19. stoletju. V poročilu o cesarjevem obisku industrijske razstave v Ljubljani so na današnji dan leta 1844 v slavnostni prilogi časopisa Lublanske novice prvič imenovali Ljubljano kot glavno mesto Slovenije. Objavili so tudi pesem tržaškega uradnika Jovana Vesela Koseskega "Slovenija presvitlemu, premilostljivemu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu, ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano." Pesem obsega štirideset kitic v treh sklopih, v katerih pesnik na vso moč hvali modrost in preudarnost presvetlega vladarja …
Naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja. Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter objavljal strokovne in poljudne članke o tem; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov. Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je “Ni vse zlato, kar se sveti”, znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Fran Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Rodil se je na današnji dan leta 1834 v Ljubljani.
Največje in najpomembnejše delo svetniškega škofa Antona Martina Slomška je bila prestavitev škofijskega sedeža Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Labotski dolini v Maribor. To dejanje je pomembno vplivalo na utrditev narodnostne meje na Štajerskem in s tem na potek današnje slovensko-avstrijske državne meje. »Pozdravljeno, ljubo mesto Maribor, z zelenimi goricami ovenčano! Danes obhajaš svoj praznik, kakršnega tvoji očetje niso videli in tvoji otroci ne bodo doživeli ...« S temi besedami je škof Anton Martin Slomšek nagovoril zbrane med slovesno sveto mašo ob prenosu sedeža škofije iz koroškega Št. Andraža v Maribor na angelsko nedeljo, 4. septembra 1859. Tako je združil največji del slovenskega ljudstva na tem območju, do tedaj razdeljenega na tri dele, v eno škofijo. To dejanje pa ni vplivalo le na »rast božjega kraljestva«, pač pa je bilo to tudi neprecenljivo delo za obstoj slovenskega jezika in naroda na Štajerskem, saj je povezalo v eno škofijo več kot 200 tisoč Slovencev. Prav zato je literarni zgodovinar dr. France Kidrič Slomška ocenil za največjega slovenskega škofa za slovanskima apostoloma Cirilom in Metodom. *Posnetek je povedal zgodovinar dr. Stane Granda. Že nekaj dni po prenosu škofijskega sedeža je bilo v Mariboru ustanovljeno bogoslovje in z njim teološka šola – prva visokošolska ustanova v mestu. Teolog in zgodovinar dr. Franc Kovačič, vodilna osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja, je v delu Zgodovina Lavantinske škofije med drugim zapisal: "Ako so tedaj štajerski Slovenci dobili svojo škofijo, je bil to le čin krščanske pravičnosti, saj se vsem narodom dajejo lastne škofije, v prosvetnem oziru pa je bil to mejnik nove dobe.« 4. september – obletnica prenosa škofijskega sedeža – je zato tudi eden izmed štirih spominskih dni mesta Maribora.
Leta 1938 je bil v Kamniku veliki narodni tabor Jugoslovanske strokovne zveze. Ob tej priložnosti so odkrili spominsko ploščo kamniškemu rojaku in borcu za severno mejo, generalu Rudolfu Maistru, na pročelju njegove rojstne hiše na Šutni. Na taboru so prebrali tudi Kamniško izjavo, v kateri so na pobudo Jugoslovanske strokovne zveze konec julija tistega leta »člani Kmečko-delavskega gibanja, Krščanskih socialistov in Delavskega gibanja izpostavili program z nalogami: rešiti težko socialno vprašanje, ki je v našem narodu nerešeno in zaradi katerega se naše ljudstvo tvarno in duhovno pogublja; rešiti vprašanje gospodarskega obstanka slovenskega naroda, ki je danes na poti k obubožanju, medtem ko njegove življenjske sile vedno huje izrablja tuji veliki kapital; rešiti vprašanje slovenske narodne kulture, jo obvarovati pred popolnim zastojem ter jo dvigniti na raven omikanih evropskih narodov; zagotoviti našemu narodu enakopravnost z drugimi narodi; ustvariti vse pogoje za močno državno skupnost Slovencev z južnoslovanskimi narodi in tej državni skupnosti priboriti moč, ugled in življenjsko silo«. Žal volitve leta 1938 uresničitve teh zahtev in pričakovanj niso prinesle.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov