Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Viteški kralj dobil spomenik v Ljubljani, trgovec s kranjsko čebelo, drugi slovenski tabor, tramvaj in njegovih skoraj šest desetletij
Za čebelarja Mihaela Ambrožiča velja ugotovitev, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropo, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, in iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil leta 1846 v Mojstrani.
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so izvajali zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 120. leti. V časopisih je pisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov. Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra 1958.
Takoj po tragični smrti kralja Aleksandra 1. Kardjordjeviča oktobra 1934 v Marseillu so v Ljubljani začeli razmišljati o postavitvi spomenika umrlemu vladarju, ki se je zapisal v zgodovino kot »viteški kralj – Zedinitelj«. Kmalu po pobudi se je vnela debata o njegovi podobi in kraju postavitve. Kmalu je postalo jasno, da si javnost kraljev spomenik težko predstavlja drugače kot spomenik konjenika. Spomenik so ob navzočnosti kraljeve družine, tudi prestolonaslednika Petra 2., ki je ta dan slavil 17. rojstni dan, odkrili 6. septembra 1940 v parku Zvezda – tam, kjer se križajo vsi kraki sprehajalnih poti. Podstavek je projektiral arhitekt Herman Hus. Poleg bronastega kipa konjenika sta stala dva stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir in sta bila prav tako delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Posnetek* Pravi etnolog in kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik. Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra I. pa je imel žal zelo kratko življenjsko dobo. Stal je le dobrih deset mesecev. Po okupaciji Jugoslavije ga je italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij 1941 porušila.
6259 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Viteški kralj dobil spomenik v Ljubljani, trgovec s kranjsko čebelo, drugi slovenski tabor, tramvaj in njegovih skoraj šest desetletij
Za čebelarja Mihaela Ambrožiča velja ugotovitev, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropo, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, in iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil leta 1846 v Mojstrani.
Leta 1868 je bil za ljutomerskim v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležilo se ga je približno 15 tisoč ljudi iz Savinjske doline in s sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika tista dobe Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole ter ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so izvajali zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 120. leti. V časopisih je pisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov. Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra 1958.
Takoj po tragični smrti kralja Aleksandra 1. Kardjordjeviča oktobra 1934 v Marseillu so v Ljubljani začeli razmišljati o postavitvi spomenika umrlemu vladarju, ki se je zapisal v zgodovino kot »viteški kralj – Zedinitelj«. Kmalu po pobudi se je vnela debata o njegovi podobi in kraju postavitve. Kmalu je postalo jasno, da si javnost kraljev spomenik težko predstavlja drugače kot spomenik konjenika. Spomenik so ob navzočnosti kraljeve družine, tudi prestolonaslednika Petra 2., ki je ta dan slavil 17. rojstni dan, odkrili 6. septembra 1940 v parku Zvezda – tam, kjer se križajo vsi kraki sprehajalnih poti. Podstavek je projektiral arhitekt Herman Hus. Poleg bronastega kipa konjenika sta stala dva stranska reliefa, ki sta predstavljala vojno in mir in sta bila prav tako delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Posnetek* Pravi etnolog in kulturni antropolog dr. Božidar Jezernik. Impresivni kip konjenika kralja Aleksandra I. pa je imel žal zelo kratko življenjsko dobo. Stal je le dobrih deset mesecev. Po okupaciji Jugoslavije ga je italijanska vojska v noči s 25. na 26. julij 1941 porušila.
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Neveljaven email naslov