Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Skrivni sestanek na Nanosu, vzgojitelj prvega povojnega rodu naših dramskih igralcev, od Knafljevega štipendista do diplomata, strokovnjak za srednjeveško numizmatiko

Operni in koncertni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je v svoji bogati karieri odigral približno 130 opernih in 160 dramskih vlog, večidel osrednjih. Študiral je na Akademiji za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju in nato pel v Moravski Ostravi, Aachnu, Zagrebu in Ljubljani. Na tujih in domačih odrih je pel prve baritonske vloge, posebno uspešne pa so bile vloge iz slovenskega opernega repertoarja. Kot dramski igralec se je Ivan Levar sprva uveljavil kot interpret klasičnih vlog. V obdobju med vojnama in prva leta po drugi – v tej je bil zaprt v Ljubljani in interniran v nemških taboriščih – je bil najpomembnejši član ljubljanske Drame in igral večino vodilnih vlog. Zaradi bolezni se je namreč moral odreči pevski karieri. Postal je tudi prvi redni profesor na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in vzgojil prvi povojni rod naših dramskih igralcev. Operni pevec, gledališki igralec in pedagog Ivan Levar je bil izjemna osebnost v razvoju slovenske gledališke umetnosti. Rodil se je leta 1888 na Rakeku.

Diplomat Ivan Perne je pravo študiral v Pragi in s štipendijo Knafljevega sklada na Dunaju. Po doktoratu leta 1914 je zaprosil za državno službo v Celovcu, a je zaradi enoletnega študija v Pragi ni dobil – za Nemce je bil namreč preveč zaveden Slovenec. Med prvo svetovno vojno je bil kot častnik avstrijske vojske na vzhodni fronti in štiri leta v ruskem ujetništvu, leta 1919 pa je postal tajnik na zunanjem ministrstvu Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pozneje je služboval na poslaništvu v Berlinu in bil vodja oddelka v zunanjem ministrstvu za sodelovanje z Društvom narodov s posebno nalogo stalnega svetovalca jugoslovanske delegacije na razorožitveni konferenci v Ženevi. Za njegovo delo sta ga odlikovala belgijski kralj in država Poljska, prejel pa je tudi jugoslovanski red svetega Save. Ivan Perne se je rodil na današnji dan leta 1889 na Povljah pri Kranju.

Numizmatik Egon Baumgartner se je rodil leta 1894 v Bludenzu v Avstriji. Kot nekdanji vojaški uslužbenec je po prvi svetovni vojni živel v Mariboru. Na podlagi bogatega zbranega gradiva in primerjalnih študij je s podrobnimi slogovnimi analizami dopolnjeval tedanja dognanja z numizmatičnega področja. Kot nadarjen risar je sam ilustriral svoje razprave o srednjeveških novcih, predvsem o breških kovancih. Egon Baumgartner je bil najpomembnejši raziskovalec srednjeveške numizmatike na Slovenskem.

Spontane slovenske odporniške skupine so se v Julijski krajini začele organizirati že kmalu po Mussolinijevem vkorakanju v Rim leta 1922, ko se je začelo nasilno poitalijančevanje Slovencev in Hrvatov stopnjevati. Leta 1927 so se razmere za Slovence zelo zaostrile, saj je oblast ukinila vsa društva, pevske zbore, športne in gledališke prireditve, gospodarske zadruge in hranilnice, medtem ko so bile šole poitalijančene že prej. Prve skupine ilegalcev so nastale že leta 1925, organizirala jih je Orjuna – Organizacija jugoslovanskih nacionalistov, ki so jo v Sloveniji vodili predvsem primorski emigranti. Kot uporniški odgovor na narodnostno zatiranje je bila zato ustanovljena organizacija TIGR, kar je kratica za Trst, Istra, Gorica in Reka. Za njen ustanovni sestanek se šteje srečanje šestih vodij odporniških skupin iz Trsta, Gorice in Pivke na Nanosu, do katerega naj bi prišlo na današnji dan leta 1927, čeprav se pričevanja o tem, na kateri dan se je to zgodilo, razlikujejo. Je pa zelo verjetno, da je bil 8. september – praznik Marijinega rojstva, dan, ko ljudje odhajajo na romanja, primeren za skrivni sestanek. Na sestanku, ki je bil videti kot planinski izlet šestih prijateljev, so sestavili program delovanja, ki ga je mogoče strniti v nekaj točk: organizacija bo tajna, njeni člani bodo delovali v trojkah; proti poitalijančevanju otrok se bodo borili z demonstrativnim požiganjem šol in vrtcev; izdajali bodo propagandno literaturo za ozaveščanje ljudi in preprečevanje kolaboracije, vzdrževali bodo tajne prehode čez mejo v Jugoslavijo za vnos literature in beg protifašistov, prebivalstvo bodo skušali zadržati na slovenski zemlji, saj bi se z izseljevanjem uresničil italijanski genocidni načrt. Primorski odpor je podprla Jugoslavija, saj je šlo za obstoj njene manjšine, tigrovci pa so za Jugoslavijo opravljali akcije in zbirali obveščevalne podatke.