Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Začetki konjeniškega športa na Slovenskem, gromka pesniška retorika krepi narodno zavest, politik, ki je dosegel ponovitev ljudskega štetja, prvi splošni popis slovenskih gozdov

Leta 1798 se je v Bokšetovi hiši v Spodnjih Kosezah pri Moravčah rodil pesnik Jovan Vesel - Koseski. V Gradcu in na Dunaju je študiral pravo. Dolga leta je služboval v Trstu, kjer je leta 1884 tudi umrl. V dijaških letih je pisal nemške pesmi. Leta 1818 so natisnili njegov sonet Potažba, ki je bil prvi sonet v slovenski književnosti. Po daljšem obdobju odsotnosti se je spet oglasil leta 1844 z mogočno odo Slovenija, cesarju Ferdinandu ob njegovem prihodu v Ljubljano, ki velja za njegovo najboljšo pesnitev. Opeva zgodovino naših krajev od Rimljanov naprej. Vsako kitico je končal s stihom: »Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane.« Leta 1845 je pisal Bleiweisu, da hoče ovreči žaljivo zaničevanje slovenščine. Iz tega leta sta znani njegovi pesmi Zima in Vojaška. Naslednje leto so Novice prinesle njegovo najbolj znano narodnobuditeljsko pesem Kdo je mar? Naslov bi danes zapisali kot Kdo je to?
V sedmih kiticah je na široko opisal veličino slovenskega kmeta, ki ga imenuje "Slovenski oratar", posodobljeno: slovenski orač.
Jovan Vesel - Koseski je s svojimi programsko narodnobuditeljskimi pesmimi in gromko retoriko krepil slovensko samozavest.

Leta 1874 je na cesti Križevci–Ljutomer potekala prva konjska dirka na Slovenskem. Tekmovanje je nastalo na pobudo predsednika ljutomerske podružnice Štajerske kmetijske družbe Augusta plemenitega Schenkla, ki je družbi 20. avgusta 1874 poslal dopis, v katerem je pojasnil, da je bil na zborovanju konjerejcev sprejet sklep, da bi za dvig konjereje in prepoznavnosti ljutomerskega konjskega trga vsako leto pripravili tekmo z enovpregami. Konjerejska podružnica Ljutomer si je leta 1874 zastavila cilj, da bo dirke prirejala vsako leto. Posnetek* Je povedal magister Janko Slavič, predsednik Kasaškega kluba Ljutomer.

Politik in diplomat Otokar Rybár je iz prava doktoriral leta 1889 na Dunaju. Bil je odvetnik v Trstu, kjer je deloval v političnem društvu Edinost in bil soustanovitelj Narodne delavske organizacije. Kot poslanec deželnega zbora v Trstu in poslanec državnega zbora na Dunaju je leta 1911 dosegel ponovitev ljudskega štetja za Trst in Gorico glede izrekanja v občevalnem jeziku; drugič so našteli 24.971 Slovencev več. Sodeloval je pri sestavi in širjenju Majniške deklaracije, aktivno deloval pri Tržaški posojilnici in hranilnici, Jadranski banki, Slavjanski čitalnici, Narodnem domu ter Sokolu. Po prvi svetovni vojni je bil Otokar Rybár med drugim poverjenik za Trst in Primorsko pri Narodni vladi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, delegat Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na mirovni konferenci v Parizu ter pisec različnih mednarodnih sporazumov oziroma konvencij. Tri take pogodbe z Italijo iz leta 1922 nosijo v pravni teoriji njegovo ime (Lex oziroma Leges Rybár). Politik in diplomat Otokar Rybàr se je rodil leta 1865 v Postojni.

Gozdarski in lovski strokovnjak Mirko Šušteršič je leta 1917 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil potem upravitelj več državnih in zasebnih veleposestev. Po drugi svetovni vojni je organiziral prvi splošni popis slovenskih gozdov ter oblikoval gozdarski, lesni in lovski oddelek Tehniškega muzeja Slovenije. V letih od 1936 do 1953 je bil tudi urednik revije »Lovec«. Mirko Šušteršič se je rodil pred 130-imi leti v Kropi.